Predsednik o zadružništvu kot vektorju sprememb v Evropi

Ljubljana, 16.10.2012  |  govor

Otvoritveni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na mednarodni konferenci "SlovenijaCoop2012: Zadružništvo – vektor sprememb v Evropi"
16. oktober 2012


Spoštovani,

SloveniaCoop2012 "Zadružništvo – vektor sprememb v Evropi" je nadvse pomembna mednarodna konferenca, ki ima več sporočil in mnogo ciljev. Da so Združeni narodi razglasili čas od 31. oktobra 2011 do konca letošnjega oktobra kot mednarodno leto zadrug, je več utemeljenih razlogov.

Mednarodno leto poteka pod sloganom "Zadružna podjetja gradijo boljši svet" preprosto zato, ker so to uspešna podjetja, ki zagotavljajo večjo socialno varnost, socialno kohezijo, pa tudi večjo brezskrbnost. Samopomoč, demokratičnost, enakopravnost, pravičnost in solidarnost ter podjetja, ki se organizirajo na teh izhodiščih in na zadružnih principih, predstavljajo tista poslovna okolja, ki delujejo v skladu z načeli odprtosti, poštenosti in družbene odgovornosti. Če bi v preteklosti upoštevali ta načela, se verjetno ne bi srečevali s takimi hudimi ekonomskimi in družbenimi krizami, s kakršnimi se srečuje današnji svet.

Tako organizirana poslovna okolja zmanjšujejo revščino, zagotavljajo zanesljiva delovna mesta in pospešujejo socialne integracije. Ta izhodišča postajajo za mnoge ključna opora za premagovanje ekonomske krize, za boljše življenje in za uravnavanje poslovnih tokov na vseh koncih sveta.

Vsa ta načela smo poznali že pred ekonomsko krizo, vendar jih različne politike zaradi tržnega fundamentalizma, ki priznava le profitno usmerjena podjetja, niso uspele ustrezno utrditi, utemeljiti in predstaviti kot dobro izkušnjo, ki se je ravno skozi zadružništvo utemeljila in ohranila kot zanesljiva oblika gospodarjenja, ki zagotavlja najboljšo socialno varnost in trdno prihodnost.

Tako imenovane marginalne oblike podjetij, kamor so bila uvrščena do nedavnega tudi zadružna podjetja, so se ob krizah ponovno utrdile in dokazale kot tiste oblike in poslovna okolja, ki omogočajo razvoj novih delovnih mest, razvoj socialnega podjetništva ter samostojno združevanje posameznikov, ki se na prostovoljni osnovi povezujejo z namenom, da bi zadovoljili svoje ekonomske, socialne, kulturne in druge interese.

Zadruga kot oblika in kot priložnost se je v preteklosti in se bo še bolj v prihodnosti izkazala kot ena izmed resnih konkurenčnih prednosti na vseh področjih delovanja družbe in njenih posameznikov.

Dejstvo je, da ravno zadruge omogočajo razvoj socialnih, kulturnih, bančnih, zavarovalniških in tehnoloških poslovnih okolij, ki pospešujejo razvoj tovrstnih storitev in dejavnosti. To je okolje, kjer se razvijajo temeljne vrednote za preživetje ter za novo razumevanje lastništva in redistribucije na novo ustvarjene in dodane vrednosti.

Po grobih ocenah zadruge že danes zagotavljajo na vseh koncih sveta več kot sto milijonov zanesljivih in neogroženih delovnih mest, ki nase vežejo več kot milijardo ljudi. Recesija jih ni prizadela, preživela so težka obdobja krize in ponovno utemeljila načela, na katerih temeljijo. Naj jih ponovim – samopomoč, samoodgovornost, enakost, enakopravnost in solidarnost. Še posebej dragocen pa je v okviru teh poslovnih okolij demokratičen stil vodenja, ki ravno v času krize omogoča spreminjanje dominantnega ekonomskega modela in pravičnejšo distribucijo ustvarjenega bogastva med tiste, ki ga dejansko ustvarjajo.

Bistvene prednosti zadruge so v tem, da so v njeni zasidranosti ljudje in ne kapital z lastniki, ki spremljajo le njegovo vrednost in dobiček. Najpomembnejše pa je, da zaposleni lastniki sodelujejo pri organiziranju zadružne firme ter pri dogovarjanju in sprejemanju skupnih odločitev, ki utrjujejo zadružno formo ter ji omogočajo trajnostno preživetje in delovanje. Bistvena sestavina tega trajnostnega preživetja je zanesljivost ohranjanja delovnih mest ter ohranjanje davkoplačevalcev v dobri in trajnostni formi. V tokratni krizi, kakor tudi v drugih kriznih obdobjih se je večinoma izkazalo, da so zadruge, ki se držijo principov zadružništva in se tudi združujejo na različnih osnovah – tako po dejavnosti, proizvodnih verigah, kot tudi z drugimi interesi – manj ranljive, manj občutljive za večje pretrese, še posebej v tistih primerih, ko so povezane z zadružnimi bankami in hranilnicami ter različnimi skladi za razvoj zadružništva.

Naj na tem mestu dodam – tako govorijo izkušnje, pa tudi poznavalci zadružništva – da za povezanost v zadružniško obliko ne zadostuje le funkcija trženja lastnih proizvodov, kakor tudi ne le funkcija skupne nabave, ampak tudi delovna povezanost in tiste pravice, ki presegajo zgolj delovnopravno področje. Zadruge, ki so zasnovane na članstvu, ki se hkrati zaposluje v njej – je v vlogi delojemalca in delodajalca – so bolj čvrste in trajnostne oblike, ki vsebujejo bistvene elemente socialne ekonomije in njene učinkovitosti.

Ključno vprašanje za to priložnost je, kako vnovič utrditi zadružništvo in kaj je treba narediti za širitev ne le idej in etike, ki jih združuje zadružništvo, pač pa za širitev zadrug, njihovih doktrin ter poslanstva.

Prepričan sem, da bi jih morali opreti na programe aktivne politike zaposlovanja, povezane z idejo samozaposlovanja posameznikov kot samostojnih podjetnikov ter, kar se mi zdi še posebej pomembno, ukrepi, ki bi omogočili zaposlenim v podjetjih, ki so se znašla v težavah ali v različnih, tudi stečajnih postopkih, oživeti ali preživeti v okviru zdravih jeder.

Res je, da pod takšnimi pogoji stopnja donosnosti ne bo taka, kot jo pričakuje kapitalski model z neučakanimi lastniki, bodo pa združeni zadružniki, bivši zaposleni in bivši samozaposleni, že zaradi slabe pretekle izkušnje zainteresirani za obstoj lastnega delovnega mesta in bodo v podjetje vložili svoje znanje in mnogo več prizadevnosti.

To je le nekaj razmislekov, ki jih prispevam k razpravam na tej konferenci. Pred dvema letoma, v času sprejemanja Zakona o socialnem podjetništvu, so isti organizatorji organizirali podobno konferenco, in sicer s podobnim naslovom: "Socialno podjetništvo – vektor sprememb v EU". Takratna konferenca je obravnavala predvsem socialno podjetništvo. Že takrat smo opozorili na nekatere praznine Zakona o socialnem podjetništvu, pa tudi Zakona o zadružništvu. Obe področji pa sta tesno povezani s pojmom socialne ekonomije. Dejali smo, da moramo nekatere praznine zapolniti z inovacijami. Spraševali smo se, na katerih področjih blagovne proizvodnje in storitev lahko razvijamo socialno ekonomijo, katera so tipična storitvena področja, ki jih lahko zapolnimo s to idejo, in kateri so tisti produkti, ki bodo zanimivi za trg in ki bodo imeli dovolj povpraševanja. Ta vprašanja so odprta tudi danes, na vsa nismo odgovorili in današnja konferenca je priložnost, da se izberejo pravi odgovori, ki bodo popotnica socialni ekonomiji v okviru ideje zadružništva in socialnega podjetništva.

Še posebej smo izpostavili vprašanje marketinga in usposobitve menedžmenta na področju socialne ekonomije. Marketing in menedžment sta metodološko enako zastavljena pri kapitalskih idejah ter pri zadružništvu in socialnem podjetništvu, vendar so cilji različni in bistveno drugačni, zato mora biti temu prilagojeno tudi vodenje. Ti cilji niso obremenjeni s pohlepom menedžerjev in nenasitnih lastnikov, ampak z idejo družbene odgovornosti, ki maksimalno integrira interese okolja, zaposlenih in kupce. To pa je mogoče doseči le takrat, kadar se poslovno okolje združi na vrednotah in načelih, kot so samopomoč, demokratičnost, enakopravnost, pravičnost in solidarnost.

Podjetja, ki so organizirana na zadružnih principih, vodijo ljudje, ki se opirajo na načela odprtosti, poštenosti in družbene odgovornosti ter v skrbi za druge prispevajo k odpravi revščine, ustvarjanju novih delovnih mest in socialni integraciji.

Spoštovani,

vesel sem bil vašega povabila. Posvet SloveniaCoop je pred dvema letoma izpostavil socialno podjetništvo in letos zadružništvo. Oba dogodka in mnogi drugi, ki odpirajo perspektivo socialni ekonomiji in večji socialni varnosti, bodo po vsej verjetnosti postavili nova izhodišča in nove oporne točke za zaposlovanje in s tem trdnejše temelje za blaginjo. Konferenco organizirate nadvse zanimive institucije, ki združujete ljudi širokih pogledov, odličnega znanja ter prvovrstnih organizatorjev s svetovljanskim pogledom in prepričanjem, da je mogoče organizirati boljše in bolj zanesljivo poslovno okolje od tistega, ki je do nedavnega veljalo kot edino.

Prav je, da te institucije, organizatorje današnje konference, imenujemo in da se jim zahvalimo. To so Slovenski forum socialnega podjetništva, Institut Novum in ELDR v sodelovanju z največjim zadružnim podjetjem na svetu Mondragon iz Baskije, Zadružno zvezo Slovenije, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Skupnostjo občin Slovenije, Fundacijo Prizma in Raziskovanim inštitutom za socialno ekonomijo RISE.

Te ustanove in zveze predstavljajo forum za boljšo idejo. Hvala vam za delo, ki ste ga opravili s tem in prejšnjim posvetom. Še posebej bi se rad zahvalil odličnim posameznikom iz tujine, tako tistim, ki ste pripravili referate, kakor tudi predstavnikom različnih zadružnih organizacij in združenj iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Španije, Bosne in Hercegovine, Velike Britanije ter različnih univerz, evropskih institucij in organizacij civilne družbe.