Predsednik republike na Mednarodnem srečanju za mir

München, 11.9.2011  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je v Münchnu udeležil spominske svečanosti ob 10. obletnici terorističnega napada na Združene države Amerike in Mednarodnega srečanja za mir. Srečanje, ki je bilo letos 25. po vrsti, je bilo leta 1986 prvič organizirano na pobudo tedanjega papeža Janeza Pavla II. v Assisiju, od takrat pa poteka vsako leto v drugem kraju.

Predsednik republike je na otvoritvenem zasedanju srečanja, ki je potekalo na temo "Zavezani k skupnemu življenju", nastopil kot govornik. Srečanje je odprl predsednik Zvezne republike Nemčije Christian Wulff, kot govorniki pa so nastopili še predsednik Republike Gvineje dr. Alpha Condé, nadškof Münchna in Freisinga kardinal dr. Reinhard Marx, ministrski predsednik Bavarske Horst Seehofer ter predstavnik Skupnosti sv. Egidija Andrea Riccardi.

Predsednik dr. Danilo Türk je v svojem govoru izpostavil, da obeležujemo deseto obletnico enega najbolj tragičnih in zloveščih dogodkov v sodobnem času. Dodal je, da je v času terorističnih napadov na ZDA živel v New Yorku in da nikoli ne bo pozabil globine tragedije in bolečine, ki so jo številni ljudje utrpeli zaradi tega zlobnega in kriminalnega dejanja. Predsednik je poudaril, da se iz brutalnosti terorizma lahko naučimo veliko lekcij, zlasti o pomenu miru, ki ni nikoli zagotovljen brez napora. Kot je pojasnil, mir potrebuje stalno negovanje in širok spekter človeških dejavnosti, vključno z modro in izkušeno diplomacijo, skrbnim upravljanjem ekonomskega in socialnega razvoja, poštenostjo in pravičnostjo v družbi in na mednarodni ravni, predvsem pa mir potrebuje tudi močno moralno zavezo.

Predsednik je spomnil na besede pokojnega papeža Janeza Pavla II., ki je nekoč dejal, da je razvoj novo ime za mir. V stagnirajočih in nerazvitih družbah se namreč pogosteje razvije občutek krivične prikrajšansti, ki večkrat vodi do nasilja. Poleg razvoja pa je po besedah predsednika Türka vitalnega pomena vzpostavljanje pravičnosti, ki je tudi osnova vsakega vladanja. Predsednik je poleg učinkovitega pravosodja v tem kontekstu posebej poudaril pomen občutka oz. pričakovanja ljudi, da jih bodo državne inštitucije pošteno obravnavale v zvezi z njihovimi legitimnimi prizadevanji in reševanjem njihovih stisk.

Kot pomemben test pravičnosti je predsednik izpostavil obravnavanje vseh, ki so drugačni - predstavnikov etničnih, religioznih ali kulturnih manjšin, imigrantov in njihovih skupnosti. Opozoril je na nevarnost izkrivljenega predstavljanja dejstev s strani nekaterih evropskih politikov ali medijev, ki imigrante predstavljajo kot grožnjo. Takšno predstavljanje pogosto spregleda realno potrebo Evrope po migrantski delovni sili in pretirano poudarja negativne učinke migracij. Predsednik je dodal, da nas je na nevarnost teh pojavov žalostno opomnil nedavni teroristični napad in množični poboj na Norveškem.

Predsednik se je pridružil opozorilom skupine eminentnih osebnosti, ki je pod okriljem Sveta Evrope pripravila poročilo z naslovom "Živeti skupaj". Skupina je posvarila pred zapiranjem Evrope ter prevlado rasizma, ksenofobije in drugih predsodkov, obenem pa je pozvala k mobilizaciji učiteljev, medijev, delodajalcev in sindikatov, verskih skupnosti, civilne družbe ter znanih osebnosti v širše prizadevanje za odprtost, človekove pravice in pravičnost. Predsednik Türk je poudaril, da je to tudi najboljša in najvarnejša pot, ki bo zagotovila kohezijo evropskih družb ter trajno blaginjo in mir. Uspešna, tolerantna in miroljubna Evropa pa bo lahko tudi v prihodnje ostala globalni dejavnik miru in razvoja, je še dodal predsednik Türk.