Slavnostni nagovor predsednika ob 50. obletnici Fakultete za pomorstvo in promet
Portorož, 18.6.2010 | govor
Slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije ob 50. obletnici Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani
Portorož, 18. junij 2010
Spoštovana gospa dekanja,
spoštovane profesorice in profesorji,
študentke in študenti,
spoštovani visoki gostje.
Najprej vam želim čestitati ob 50-letnici Fakultete za pomorstvo in promet.
Slovenija je bila, je in bo pomorska država. To je bil tudi poglavitni razlog, da je Ljudska skupščina Republike Slovenije pred 50 leti sprejela sklep o ustanovitvi Višje pomorske šole v Piranu, kajti zavedanje, da za uspešen razvoj pomorskega prometa potrebujemo izobražene in motivirane ljudi.
Med učiteljskim kadrom so takrat prevladovali odlični praktiki, ki so se izkrcali z ladij in svojo poklicno pot na kopnem nadaljevali kot visokošolski učitelji. Dve leti kasneje so bili zgrajeni novi prostori, v katerih fakulteta domuje še danes.
Višja pomorska šola je bila ustanovljena kot izobraževalna ustanova, ki bo zagotavljala odlično izobražene strokovnjake za prometne potrebe, tako na kopnem kot na morju. Prav zato se je osnovnemu pomorskemu programu pridružil tudi študij prometne tehnologije in transportne logistike.
Leta 1975 je postala članica Univerze v Ljubljani, z uvedbo visokošolskih študijskih programov leta 1992 pa je prerasla v Visoko pomorsko in prometno šolo in leta 1995, ob uvedbi univerzitetnega študijskega programa, v Fakulteto za pomorstvo in promet. Danes je edina članica Univerze v Ljubljani, ki domuje na Obali, in je edina fakulteta na Slovenskem, na kateri je mogoče študirati pomorstvo. Vse to je impresiven razvoj.
Zgodovinske korenine pomorstva in Fakulteta za pomorstvo pa so globlje. Šolanje slovenskih pomorščakov sega nazaj v leto 1754, ko je v času habsburške monarhije cesarica Marija Terezija ustanovila Šolo za matematiko in navtiko v Trstu. O vpetosti slovenskega prostora v razvoj pomorstva priča tudi gozdar in vsestranski izumitelj češko-nemškega rodu Josef Ressel, ki je izumil ladijski vijak. Ressel je velik del svojega življenja delal in ustvarjal v Sloveniji in prav na slovenski reki Krki prvič preizkusil ladijski vijak na ladijskem modelu. Izum, ki ga je patentiral leta 1827, je predstavljal revolucionarno spremembo pri ladijskem pogonu, ki je prispevala k večji povezanosti sveta.
Inovativnost je med pomembnimi vrednotami pomorstva. Fakulteta za pomorstvo in promet že vrsto let gradi odnose z gospodarskimi družbami iz ožjega in širšega okolja, iz katerih prihaja večina mladih raziskovalcev. Hkrati pa že od vsega začetka sodeluje tudi z ustanovami in sorodnimi pedagoško-raziskovalnimi organizacijami iz drugih držav. Zaradi vpetosti v mednarodne projekte preko Evropske unije, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in čezmejnih evropskih programih Interreg in Phare postaja fakulteta mednarodno prepoznavna, hkrati pa so mednarodni projekti tudi koristni pri prenosu znanja v naše okolje. Študentje koristijo možnost mednarodne študijske izmenjave, tako naši študentje in profesorji odhajajo v tujino, kot tuji prihajajo k nam. Tako fakulteta krepi svojo konkurenčnost.
Konkurenčna prednost pomeni kakovosten način študija in perspektive za zaposlitev mladih. Slovenija leži na križišču transportnih poti in mora zato celovito načrtovati razvoj vse logistike, posebej še iz ekološkega vidika. Kakršnakoli odločitev mora biti tehtna in mora upoštevati tako razvoj prostora kot tudi njegovo obremenitev.
Geopolitični položaj Sloveniji omogoča, da izkoristi svojo prehodno in povezovalno vlogo. Razvoj logistike, v povezavi z Luko Koper, najpomembnejšim pristaniščem v Severnem Jadranu, in ob posodobitvi transportnega, zlasti železniškega omrežja, je strateška priložnost, ki Sloveniji omogoča razvoj sodobnega mednarodnega transporta, pa tudi vseh oblik turizma. Pri tem razvoju bo eno od ključnih vlog odigrala prav Fakulteta za pomorstvo in promet.
Prihodnost na področju logistike in prometa, zlasti pomorskega transporta in globalnega povezovanja daje Sloveniji velike priložnosti. Naše morje nas povezuje z vsemi celinami sveta. Naš položaj v Evropi nam daje vlogo povezovanja Srednje Evrope, alpskega območja in Balkana. Rešitev spora o meji z republiko Hrvaško na podlagi nedavno sklenjenega arbitražnega sporazuma nam bo trajno zagotovila stik z odprtim morjem in položaj Slovenije kot pomorske države še bolj utrdila in okrepila. Tudi iz te rešitve lahko pričakujemo nove priložnosti sodelovanja in razvoja v našem delu Jadrana. Vse te priložnosti bomo zmogli izkoristiti s pomočjo strokovnjakov, kakršne nam daje Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.
Fakulteti in vsem, ki ji dajete življenje želim veliko uspehov v prihodnje.