Predsednik ob evropskem dnevu geodetov in geoinformatikov

Ljubljana, 5.3.2012  |  govor

Pozdravni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slavnostni akademiji ob 1. evropskem dnevu geodetov in geoinformatikov ter ob 500. obletnici rojstva Gerardusa Mercatorja
Ljubljana, 5. marca 2012


Spoštovani zbrani,

v veliko čast mi je, da ste mi zaupali pokroviteljstvo te slavnostne akademije, ki jo posvečate počastitvi 500-letnice rojstva Gerardusa Mercatorja in 1. evropskemu dnevu geodetov in geoinformatikov.

Pozdravljam odločitev, da se je Slovenija kot članica Evropske unije vključila v praznovanje te častitljive obletnice rojstva znamenitega flamskega geografa in kartografa. Ta odločitev je bila pomembna in naravna. Z njo Slovenija potrjuje svojo evropsko identiteto in tradicijo. Dela Gerardusa Mercatorja so bila tudi v Sloveniji temelj za razvoj kartografske in geodetske stroke.

Tako kakor drugod po razvitem svetu tudi pri nas vsak dijak pozna Mercatorjevo ime, bistvo Mercatorjeve perspektive in kartografije. Geodetski strokovnjaki pa znate ceniti mnogo več. Ceniti znate strokovnjake iz preteklosti, ki so ustvarili temelje sodobnemu razvoju geodetske stroke v vseh njenih sestavinah. V 16. stoletju je Gerardus Mercator s svojimi globusi, atlasi ter kartami celin in sveta omogočil razcvet pomorstva in s tem tudi svetovne trgovine. Danes pa geodeti s svojimi dejavnostmi, z natančnim in metodološko razvitim delom, raznovrstnimi podatki in evidencami zagotavljate temelje za prostorski razvoj Evrope, države, pokrajine in lokalne skupnosti. Vaše delo je praktičnega pomena prav za vse nas.

Geodetska dejavnost je neločljivo povezana s prostorom v vseh njegovih vidikih – tako naravnih, okoljskih kakor ustvarjenih.

Prostor, državno zemlje, je eden temeljnih konstitutivnih elementov državnosti. Države brez ozemlja ne more biti in obvladovanje državnega ozemlja je odločilnega pomena za efektivnost državne oblasti. Vse to smo v Sloveniji pred dvema desetletjema dodobra spoznali in potrdili. Obvladovanje prostora je vedno ena od najpomembnejših dejavnosti, ki jih izvaja država. V ta okvir sodijo: določitev meja državnega ozemlja in pomorskega prostora, varovanje lastnine na nepremičninah ter celovito gospodarjenje in upravljanje prostora. Slednje zahteva še posebno skrbno usklajevanje različnih interesov prostorskega razvoja, varovanja okolja in naravnih vrednot, obvladovanja naravnih procesov in ne nazadnje varovanje človeka ter njegovih dejavnosti pred naravnimi nesrečami.

Skozi stoletja je bila najbolj tradicionalna geodetska dejavnost izdelava zemljevidov različnih meril. Dandanes pa je z razvojnega vidika bistvenega pomena zagotavljanje prostorskih podatkov o naravnih in ustvarjenih oziroma grajenih topografskih značilnostih državnega prostora. Tehnološki napredek na tem področju je namreč v zadnjih desetletjih močno preoblikoval delokrog geodetov. Od izdelovalcev tradicionalnih kart in načrtov, ki jih je poleg njihove uporabnosti v različnih procesih urejanja prostora in graditve objektov krasila še umetniška, estetska sestavina, so se geodeti razvili in izobrazili v visokotehnološke strokovnjake. Usposobljeni so uporabljati tehnike daljinskega zaznavanja, tudi letalskega in satelitskega snemanja, in na teh podlagah sposobni pripravljati podatke o topografskih značilnostih ozemlja.

Ena od najbolj tradicionalnih dejavnosti geodetov je poleg kartografije tudi vodenje nepremičninskih evidenc, predvsem zemljiškega katastra. Ta evidenca je podlaga za zagotavljanje varovanja lastnine nad nepremičninami in njihovega upravljanja ter gospodarjenja z njimi. Včasih prek zemljiškokatastrskih načrtov, danes pa s popolnoma digitaliziranimi zbirkami podatkov, geodeti predstavljajo pomemben gradnik verodostojnosti države v očeh lastnikov teh nepremičnin. Z nepremičninskimi evidencami se tudi zagotavlja pravno varen promet z nepremičninami, ki so pomemben spodbujevalec celovitega razvoja.

Prav kakovost premoženjskih evidenc je eden bistvenih pogojev za uspešno gospodarjenje in izhod iz sedanje gospodarske krize. Posebno močno je ta problem danes izražen na finančnem področju, pojavlja pa se tudi na drugih področjih. Kakovostne nepremičninske evidence so dober zgled za premoženjske evidence nasploh. Seveda pa morajo biti vse premoženjske evidence modro uporabljene – to je z odgovornostjo za pravičnost in zaščito pravic posameznika, z občutkom za položaj skupin s posebnimi značilnostmi in problemi, kakršne so na primer romske skupine, z odgovornostjo za spodbujanje gospodarske rasti in varstvo naravnega okolja. Samo na tak natančen in odgovoren način se zaščitijo interesi države in družbene skupnosti kot celote. In prav nepremičninske evidence so izhodišče za graditev te celote.

Nepremičninske evidence in topografski podatki pa ne morejo brez še ene temeljne geodetske dejavnosti – brez geodetske izmere. Državni geodetski referenčni sistem, poznan sicer kot državni koordinatni sistem, omogoča vzpostavitev in vodenje različnih podatkov, povezanih s prostorom. Vsak objekt, pojav ali dogajanje v prostoru ima svojo prostorsko referenco, ki je največkrat izražena s prostorsko koordinato. Že danes zelo razširjena uporaba navigacijskih naprav je mogoča samo tako, da se vsi relevantni podatki najprej poenotijo na skupnem imenovalcu, ki ga predstavlja prav geodetski koordinatni sistem. Tudi topografski podatki, podatki o nepremičninah, državni meji in drugih teritorialnih enotah ne morejo brez koordinatnega sistema. In prav na tem področju geodeti segajo daleč naprej od klasične predstave o geodeziji, ki vzpostavlja geodetske mreže, saj se danes že rutinsko uporabljajo tehnike določanja položaja z geodetsko natančnostjo ob uporabi globalnih satelitskih sistemov.

Razlog za odločitev, da se 5. marec po vsej Evropi uveljavi kot praznik geodetov in geoinformatikov je tudi v tem, da je geodetska dejavnost postala vse bolj globalna. Če je bila v preteklosti pozornost posvečena najmanjši prostorski enoti, to je parceli, je danes vse bolj odločilno sodelovanje pri ustvarjanju podatkov, ki so pomembni za širši ali svetovni prostor. Povezovanje držav v regionalne enote, kot je bil včasih ožji, državni prostor, je neizbežno, je celo temeljni pogoj za trajnostno gospodarsko uspešnost in varovanje okolja. Skupno načrtovanje razvojnih dejavnosti na obmejnih območjih in strateško načrtovanje prostorskega razvoja je danes temeljni pogoj za trajnostni prostorski in gospodarski razvoj. Tudi v Sloveniji se povezujemo s sosednjimi državami, povezujemo različne geodetske evidence in podatke, uporabljamo skupne standarde in metode. Povezana Evropa v prostorskorazvojnem smislu postaja vse bolj poenotena in eden od temeljev za to je tudi geodetska dejavnost.

Z razvojem družbe in prostorskega načrtovanja kot stroke se geodeti v Sloveniji skupaj z drugimi strokami, ki se tradicionalno ukvarjajo s prostorskim razvojem in oblikovanjem bivalnega in delovnega okolja, dejavno vključujete v to strokovno dejavnost. Lahko smo ponosni na rezultate iz preteklosti, ko ste postavljali temelje konceptu celovitega načrtovanja razvoja na različnih planskih ravneh. Brez geodetskih podlag – kart, načrtov in prostorskih podatkov – ni urejanja prostora niti umeščanja objektov v prostor. Brez teh podlag tudi ni spremljanja in kakovostnega ocenjevanja sprememb v prostoru. Novi izzivi, kot so svetovne podnebne spremembe in razvoj na podlagi paradigme trajnosti, so podlage za nov razvoj geodezije in njeno umestitev v družbeno pomembne javne dejavnosti.

Prav je, da se ob današnjem slovesnem dnevu opozori na pomen geodetskih dejavnosti in njihovega razvoja. Ta pomen je vse večji. V sedanjih prizadevanjih za izhod iz krize in za nov razvojni zagon bi ga morali bolje razumeti. Ni dobro, da se geodetska stroka v množičnih občilih velikokrat neupravičeno prikazuje v dokaj negativni luči. Razumljivo je, da so ob natančnih podatkih večkrat prizadeti raznovrstni subjektivni interesi, kar prispeva h kritičnosti in včasih tudi čustvenosti reakcij. Mnoge dejavnosti in sektorji, ki so tradicionalno povezani s podatki geodetske stroke, pa se dobro zavedajo, da je prav razvoj geodezije pripomogel k razvoju marsikatere gospodarske panoge.

Tudi izkušnje državne uprave in zlasti občin kažejo, da so uspehi mnogokrat prav neposredno povezani s kakovostjo prostorskega načrtovanja in upravljanja prostora v najširšem pomenu. Razvoj uspešne državne in lokalne uprave je velikokrat odvisen od dobrih geodetskih temeljev, od prostorskih in drugih podatkov, od storitev, ki jih izvaja geodetska stroka, od vsega tistega, kar z enim izrazom imenujemo geodetska infrastruktura.

Spoštovani zbrani,

pol tisočletja je minilo od rojstva Gerardusa Mercatorja in njegovih zemljevidov, ki jih še danes gledamo z občudovanjem in estetskim užitkom. Dandanes je izzivov za geodetsko stroko veliko. Hkrati s tem, ko jim stroka odgovarja, pa moramo krepiti tudi zavest o pomenu stroke za naš skupni razvoj. Želim vam čim več strokovnih uspehov ter družbene in politične podpore pri uveljavljanju vaše dejavnosti. Naj vam bo zavest o dolgi zgodovini vaše stroke v oporo pri razvijanju novih rešitev za nove čase.