Intervju za Večer
Ljubljana, 18.4.2011 | intervju
Nasledstvo ADP bi morali formalizirati
Novinar: Boris Jaušovec
Slovenski predsednik Danilo Türk posebej za Večer pred jutrišnjim obiskom avstrijskega predsednika Heinza Fischerja v Sloveniji, do katerega prihaja tik pred možnim končanjem mučnih pogajanj koroških Slovencev o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem
Jutri pride na uradni obisk v Slovenijo avstrijski predsednik Heinz Fischer s soprogo. Pred obiskom smo njegovega gostitelja slovenskega predsednika Danila Türka povprašali, o čem se bosta pogovarjala. Visoki avstrijski gost se bo namreč v Sloveniji mudil tik pred zaključkom dokaj mučnih pogajanj koroških Slovencev z deželno in zvezno vlado o uresničitvi njihovih pravic. Gre predvsem za končno rešitev postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, po možnosti v skladu z desetletnimi razsodbami avstrijskega ustavnega sodišča na podlagi sedmega člena avstrijske državne pogodbe.
Trenutno je na mizi kompromis, nekateri mu rečejo gnili, s 17,5-odstotnim pragom slovensko govorečega prebivalstva za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, kajti avstrijsko ustavno sodišče v svojih razsodbah dosledno govori o desetih odstotkih. Afera o vaši (ne)obveščenosti o bombnem napadu leta 1978 v Velikovcu ni prizadela samo vas, ampak je očitno tudi nekoliko omajala pogajalske pozicije koroških Slovencev, da so v prvem trenutku to visoko 17,5-odstotno klavzulo celo sprejeli. Vsaj v najmočnejši manjšinski organizaciji, v Narodnem svetu koroških Slovencev, so se nato začeli odmikati od nje. Pred temi pogajanji je jeseni v Slovenijo prišel tudi avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer. Ste se tudi vi srečali z njim?
Nisem! Ga niti ne poznam.
Zanimivo je, da so omenjeni kompromis sprva pozdravili tako v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je Ostermayer jeseni bil, in v slovenskem zunanjem ministrstvu. Kompromis je pozdravil in pohvalil tudi vaš jutrišnji gost, avstrijski predsednik Heinz Fischer. Kaj mu boste v zvezi s tem povedali?
S slovenske perspektive sta odločilnega pomena sedmi člen Avstrijske državne pogodbe in praksa ustavnega sodišča Avstrije, ki je določila pot za uresničitev tega člena pri dvojezičnih topografskih napisih. To je številka ena. Številka dve pa so pogajanja med predstavniki treh slovenskih organizacij s Koroškega in avstrijskimi organi, se pravi z zvezno in deželno vlado. Ta pogajanja so stvar avtonomne odločitve koroških Slovencev in njihovih partnerjev na strani avstrijske države in koroške dežele. Kar zadeva "točko številka dve", je tako, da če se bodo te tri slovenske organizacije strinjale z neko rešitvijo, bo to sprejemljivo tudi za Slovenijo. Navsezadnje je manjšina v vprašanjih njenih pravic in izpolnitve državne pogodbe avtonomen subjekt. To so osnovna stališča, ki jih imamo. Slovenija v teh pogajanjih ne sodeluje. Sam nisem nikoli govoril z gospodom Ostermayerjem in niti ne vem, kdo je z njim govoril in čemu. Verjamem pa, da se je avstrijska zvezna oblast informirala o raznih stališčih in analizah, ki obstajajo. Moje stališče za pogovor s predsednikom Fischerjem bo takšno, kot sem ga zdajle povedal. Se pravi, za nas je merodajna Avstrijska državna pogodba. Če manjšinske organizacije najdejo kompromisno formulo o sodelovanju z državnimi oblastmi in bodo vse tri z njo soglašale, bo to sprejemljivo za Slovenijo.
Kaj pa če jim bo rešitev vsiljena?
Vsiljene rešitve prav gotovo ne bi bile dobre. Kot razumem izjave tega časa, za vsiljevanje rešitev ni volje, saj se še naprej išče kompromis. To je prava pot. Zato bo po velikonočnih praznikih opravljen še en krog pogovorov. Kompromis je vedno sprejemljiv, če je resničen, če med drugim vključuje vse tri organizacije koroških Slovencev. Naj ponovim: Te organizacije so v pogajalskem procesu avtonomne, one same presojajo, ali je neka rešitev dobra ali ne. Za kar se bodo odločile, to bo obveljalo.
Že v sedemdesetih letih ste diplomirali iz teme Možne oblike internacionalizacije vprašanj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji pred Združenimi narodi. V tej luči je to vprašanje znova zelo aktualno, pravzaprav v teh štiridesetih letih svoje aktualnosti nikoli ni izgubilo. V ozadju je seveda vprašanje, ali naj Slovenija vendarle notificira Avstrijsko državno pogodbo, za kar ste se vi že večkrat zavzeli. Slovensko zunanje ministrstvo, se zdi, ima drugačno mnenje?
Slovenija je večkrat poudarila, da se v pogledu Avstrijske državne pogodbe šteje za naslednico Jugoslavije. Moja teza je samo ta, da če je tako, in ker je pogodba formalni akt, je treba to nasledstvo formalizirati z notifikacijo sukcesije. Da ne bo nejasnosti. Odprava nejasnosti je tudi glavni učinek, za katerega se mi zdi, da je lahko koristen. Kot veste, predsednik republike v našem sistemu nima izvršnih pooblastil. Moje stališče je znano in javno povedano. Vlada pa temu stališču v svojih presojah ne sledi.