Novinarska konferenca o predlogu kandidata za predsednika vlade

Ljubljana, 5.1.2012  |  intervju

Novinarska konferenca predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka o predlogu kandidata za predsednika Vlade Republike Slovenije
Ljubljana, 5. januar 2012


Svetovalec predsednika republike za odnose z javnostmi Boštjan Lajovic: Dober dan, gospe in gospodje. Dobrodošli na tiskovni konferenci, kjer bo predsednik republike dr. Danilo Türk sporočil svojo odločitev, koga je Državnemu zboru Republike Slovenije predlagal za kandidata za predsednika vlade. Prosim, gospod predsednik.

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk: Dober dan in lepo pozdravljeni. Najprej srečno novo leto vsem, to je prvič v letošnjem letu, da se vidimo. In ta prva priložnost je na mnoge načine tudi posebna priložnost. Danes sem vas povabil zato, da vas obvestim o svoji odločitvi glede predloga za mandatarja za sestavo nove Vlade Republike Slovenije. Danes sem se odločil, da za mandatarja za sestavo nove Vlade Republike Slovenije predlagam gospoda Zorana Jankovića, predsednika stranke Pozitivna Slovenija. Predlog sem že posredoval predsedniku državnega zbora v formalni obliki in upam, da bo ta predlog pospešil procese usklajevanja koalicijske pogodbe in tudi sestavljanje koalicije, ki bo sestavila novo slovensko vlado. To je odločitev.

Ob tej priliki bi želel povedati še nekaj misli glede na procese, ki so se pri nas dogajali in se še dogajajo v času od volitev naprej. Kot veste, so predčasne volitve 4. decembra lani izrazile voljo ljudi v Sloveniji glede nove vlade, kakršno želijo. Ta volja je bila izražena jasno in je v skladu s tradicijo, ki jo imamo v naši državi, namreč, da predsednik stranke, ki je na volitvah dobila največje število glasov, dobi možnost, da postane mandatar in da sestavi koalicijo. Ocenjujem, da obstajajo realne možnosti, da bo gospod Zoran Janković v tem uspel. V zadnjih tednih so se vodila pogajanja in posvetovanja v zvezi s sestavljanjem koalicije, v zvezi s programskimi vidiki, v zvezi s kulturnimi vidiki, to se nanaša na sestavo nove vlade, števila ministrstev, pa tudi glede nekaterih globljih, reformnih tem, ki so ta čas v središču pozornosti in ki bodo zahtevale velik angažma vseh političnih sil in vseh socialnih partnerjev v tem letu.

Glede na ta proces se mi je zdelo prav, da danes objavim ta predlog, pri tem pa opozorim še na to, da je voljo volivcev, izraženo na volitvah, treba spoštovati. Treba je upoštevati, da preigravanja med strankami, ki smo jih opazili v zadnjem času, ne vplivajo dobro na razpoloženje med ljudmi, da ustvarjajo nejevoljo in da morajo vse odgovorne politične sile te države razumeti, da je zdaj prišel čas, da se ta preigravanja prevesijo v resna pogajanja o sestavljanju koalicije. Ta mora, kot sem rekel, izraziti voljo ljudi, ki je bila izražena na volitvah. Ta mora biti takšna, da ne bo dajala občutka, da je bila ta volja na kakršenkoli način izigrana. Potrebujemo seveda tudi veliko prizadevanja za skupno dobro. Morebiti se spomnite, da sem v svojem pozdravnem nagovoru ob konstituiranju Državnega zbora Republike Slovenije 21. decembra posebej govoril o tem in posebej opozoril na naslednje: so stvari, ki jih lahko pričakujemo od vlade, so stvari, ki jih bo vlada morala narediti. Vendar so pred nami tudi reforme, ki bodo zahtevale širše sodelovanje, sodelovanje vseh parlamentarnih strank in socialnih partnerjev. Potrebujemo nekaj, kar bi sam imenoval zgodovinski kompromis. Potrebujemo zavezništvo za reforme. Verjamem, da se tako zavezništvo lahko vzpostavi na ravni državnega zbora kot celote. Zato ocenjujem, da bi bilo dobro, da bi v kratkem dobili vlado, ki bo predvsem skladna in operativna, ki bo delovala kot skladna ekipa, ki bo operativna, usmerjena k projektom, ki bo omogočila, da se sprejme rešitve, ki bodo pomenile čim boljši in čim hitrejši izhod iz krize. Hkrati s tem bomo na ravni državnega zbora potrebovali še nekaj. Potrebovali bomo zavezništvo za reforme. Potrebovali bomo skupno določitev tistih reformnih prioritet, ki zadevajo prav vse. Verjamem, da so sedanja pogajanja dobra priložnost, da se te prioritete definirajo. Mednje vsekakor sodi reforma ureditve referendumov, reforma na področju trga dela, pokojninska reforma, verjetno tudi reforma javne uprave in mogoče tudi reforma volilnega sistema z ambicijo, da bi tudi v prihodnje procesi za sestavljanje vlade stekli hitreje.

Na koncu bi rad povedal, da vsi poznate 111. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa, da predsednik republike začne posvetovanja o sestavljanju oziroma o določitvi kandidata za mandatarja šele po tem, ko je parlament konstituiran in ko so oblikovane poslanske skupine. Taka posvetovanja sem opravil ob prvi priložnosti, ki mi je bila dana, 27. decembra. Ta proces poteka in želel bi, da bi se nadaljeval hitro, odločno in z dobrim občutkom za tip vlade, ki jo potrebujemo, in za širši konsenz, za zgodovinski kompromis, ki ga potrebujemo. Toliko sem želel povedati ob tej priložnosti za uvod. Še enkrat vam želim srečno novo leto. Verjetno se bomo v tem letu srečevali in si bomo imeli kaj povedati. Seveda, če imate vprašanja, bom z veseljem poskušal odgovoriti.

Boštjan Lajovic: Hvala lepa, gospod predsednik. Kot rečeno, novinarska konferenca z odgovori in vprašanji. Nekaj vprašanj boste seveda lahko zastavili. Prosim, da se javite, da dobite mikrofon, tiskovno konferenco namreč neposredno prenašamo. Če se ne motim, je prvi, ki je dvignil roko, kolega Veselič z Info TV.

Boštjan Veselič, Info TV: Hvala lepa. Najprej tudi vam seveda srečno novo leto, gospod predsednik. Imel bi vprašanje – nastaja neka druga koalicija, poleg koalicije s potencialnim kandidatom Zoranom Jankovićem, kažejo se obrisi te druge koalicije. Bi se lahko zgodilo, da Zoran Janković ne bi uspel sestaviti koalicije in da bi izgubili še nekaj časa?

Dr. Danilo Türk: Take možnosti si vsekakor ne želim in o njej ne želim ugibati. Kot sem dejal, koalicijska pogajanja, ki se vodijo na iniciativo stranke Pozitivna Slovenija, so napredovala. Kot razumem, so pogajalci izdelali že velik del koalicijske pogodbe, kar pomeni, da so programski vidiki v dobri meri že usklajeni, da se lahko preostalo delo opravi v teh dneh. To je lep napredek in želel bi, da bi vsi pogajalci sodelovali v tem procesu skrajno marljivo in predvsem v dobri veri. To sem tudi povedal vsem, s katerimi sem govoril v preteklih tednih. Pogajanja morajo potekati v dobri veri, kajti ne bi bilo dobro, če bi se ustvaril vtis, da se pogajanja vršijo po principu "kdo da več" in se potem na koncu pride do situacije, v kateri bo veliko nezadovoljstva in nobene dobre rešitve.

Mirko Mayer, Svet na Kanalu A: Lep pozdrav še v mojem imenu. Tole bi vas vprašal: kaj se je po vašem – saj delno ste odgovorili – spremenilo v enem tednu? Sicer pravite, vsebinsko so pogovori napredovali, vendar vsaj na deklarativni ravni ima Janković še vedno zagotovljenih tam nekje 38 glasov, prav te, absolutne večine zaenkrat ni videti.

Dr. Danilo Türk: V matematične vidike tega procesa se ne želim spuščati, ker jih tudi ne spremljam s tako stopnjo natančnosti, da bi o tem imel kaj posebnega povedati vam. Rad pa bi opozoril na naslednje: 27. decembra, ko sem začel s posvetovanji, sem bil pripravljen preiti zelo hitro k predlogu mandatarja. Vendar so me tri stranke prosile, naj tega ne storim, ker želijo preizkusiti zamisel o vladi narodne enotnosti. V prvem trenutku sem ocenil, da je zamisel o vladi narodne enotnosti neprimerna, da ni primerna v času, v katerem prihaja, da je zanjo morebiti bil čas septembra, takoj po nezaupnici prejšnji vladi. Vendar sedaj, ko smo opravili predčasne volitve, moramo iti po poti, po kakršni gremo sedaj. Vendar, ker so to želele tri stranke, ker je to bila želja enega dela našega političnega prostora, sem to željo sprejel. Zdaj, po enem tednu, se je izkazalo, da ta želja nima realnih možnosti. To so vsi spoznali. Včeraj, kot veste, je potekel rok za to, da se glede tega sprejme končna ocena. To končno oceno so zdaj vsi sprejeli, tudi pobudniki. In sedaj, danes je prva priložnost, ko lahko dam predlog mandatarja. To mislim, da je pomembna novost, to je pomemben nov razvoj od takrat do danes, paralelno, s katerim pa so potekala tudi pogajanja o vsebini koalicijske pogodbe. Rekel bi, kolikor razumem iz komentarjev, iz vesti, ki jih dobivam iz strank, ta pogajanja lepo napredujejo.

Katja Šeruga, POP TV: Pozdravljeni, gospod predsednik. Dve vprašanji, če dovolite. Prvo: v primeru, če kandidatu za mandatarja gospodu Zoranu Jankoviću ne uspe dobiti potrebnih 46 glasov na mandatarskem glasovanju v parlamentu, me zanima, ali ste vi pripravljeni podeliti mandat tudi drugouvrščenemu na teh volitvah, Janezu Janši. In drugo vprašanje: kako komentirate delovanje ameriškega veleposlanika v Sloveniji Josepha Mussomelija, ki se te dni sestaja s predsedniki vseh parlamentarnih strank in se z njimi pogovarja tudi o tem, kako v Sloveniji nastaja koalicija? Je to v mejah dopustnega, po vaše, gre morebiti za vmešavanje v slovenske notranje zadeve? Kako to torej vidite? Hvala lepa.

Dr. Danilo Türk: Glede prvega vprašanja sem do neke mere že odgovoril in bi samo ponovil, mogoče še nekoliko jasneje. V tem trenutku ne želim razpravljati o nobeni hipotetični opciji. Želel bi posebej poudariti, da če želimo delovati dobro, v korist države kot celote, potem moramo sedanja pogajanja, pogajanja, ki jih vodi prvouvrščena stranka, vzeti zelo resno. Odsvetujem kakršnakoli pogajanja s figo v žepu, odsvetujem pogajanja, ki bi pomenila kakršnokoli odmikanje od načela dobre vere, od načela, da se pogajanja vodijo s ciljem skleniti sporazum, ne pa s ciljem kupovati čas. In odsvetujem vsako početje, ki bi pomenilo, da se pripravlja nekaj drugega. Mislim, da bi bilo to za državo slabo. Mislim, da bi bilo tudi slabo za razpoloženje volivk in volivcev, ki, kot sem rekel, so že nejevoljni zaradi strankarskih preigravanj, ki jih tačas vidimo. Zato bi želel na vaše vprašanje odgovoriti tako: ne vidim potrebe po tem, da bi se iskalo kakšno novo opcijo. Poskušajmo storiti vse, napnimo vse sile, vložimo vso energijo v opcijo, ki je pred nami, v koalicijo, ki nastaja. In seveda, zavedajmo se, da so nekatera vprašanja tako temeljnega pomena, da bomo morali imeti na ravni parlamenta kot celote zavezništvo. Ne partnerstvo, partnerstvo je prešibak pojem, zavezništvo potrebujemo, zgodovinski kompromis potrebujemo. In če lahko dodam še mogoče eno opombo na rob, zelo me veseli, da so sindikati in predstavniki delodajalcev sedli za mizo, da se tudi danes pogajajo, da imajo pogovore o socialnih sporazumih za naprej. Verjamem, da je to zelo dober prispevek k temu, da bomo na koncu prišli do rešitve, ki bo dvojna, ki bo vsebovala vlado, operativno vlado, ki bo skladna in sposobna voditi projekte, in parlament, znotraj katerega bo nastalo tako zavezništvo parlamentarnih strank, da bomo sposobni sprejeti prepričljive reforme na tistih ključnih področjih, ki ste jih omenili, oziroma na tistih področjih, za katere se bodo vse stranke sporazumele.

Kar zadeva drugo vprašanje, bi rekel takole: izjave veleposlanika, ki jih je tudi predvajala vaša televizija, ocenjujem za neprimerne. Te izjave so neprimerne, posegajo, vmešavajo se v občutljivo tematiko političnega nastajanja vlade v Republiki Sloveniji. V Republiki Sloveniji je na oblasti ljudstvo, deluje direktno ali po izvoljenih predstavnikih in ti so tisti, ki sestavljajo vlado. Vlade ne sestavljajo tuji veleposlaniki in nobeni drugi tuji predstavniki. Vlado sestavljamo mi, ljudje v Republiki Sloveniji in naše politične stranke. Hkrati s tem bi želel povedati, da moramo v vseh naših ravnanjih paziti na dostojanstvo države. Vsi, ki na ta ali oni način zastopamo to državo, moramo biti v vseh mednarodnih kontaktih dostojanstveni in skrbeti moramo tudi za dostojanstvo naše države. In seveda, kadar se pogovarjamo o občutljivih stvareh, mora biti jasno, do kod seže nasvet, ki ni bil niti zaprošen.

In končno, rekel bi še dve dodatni temi. Upam, pričakujem, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve naredilo ustrezne korake, kakršni so običajni ob tovrstnih prilikah. Rad pa bi dodal še eno svojo osebno izkušnjo. V letošnjem letu sem se dvakrat ob robu mednarodnih konferenc na kratko pogovarjal s predsednikom Združenih držav Amerike Barackom Obamo, junija v Varšavi in septembra v New Yorku. In moram reči, da sem dobil zelo močan, zelo izrazit vtis, da so naši odnosi ne samo odlični, ampak da so zasnovani na načelu vzajemnega spoštovanja. Mi v Sloveniji vsekakor spoštujemo Združene države Amerike in predsednik Združenih držav Amerike izraža spoštovanje do Republike Slovenije. Verjamem, da je to tisto temeljno načelo, ki ga moramo spoštovati vsi, iz katerega moramo izhajati vsi in to v vseh mednarodnih odnosih. Vselej smo lahko videli, da medsebojno spoštovanje ustvarja možnosti za dobro skupno delo in tam, kjer so kakšni problemi, tudi za reševanje problemov. Oprostite, ker sem bil nekoliko daljši v svojem odgovoru, ampak vaše vprašanje odpira več dimenzij, zato se mi je zdelo potrebno, da v odgovoru nekoliko širše razložim svoj pogled na te teme.

Boštjan Lajovic: Še dve vprašanji poleg tega bomo sprejeli, potem pa bomo s to tiskovno konferenco končali.

Mojca Pašek Šetinc, TV Slovenija: V bistvu bi želela še eno malo bolj podrobno pojasnilo, vaše podrobnejše pojasnilo. Dejali ste, da imate informacije, da pogajanja o koaliciji s strani Pozitivne Slovenije, ki jih ta stranka vrši z dvema še drugima, Virantovo listo in Socialnimi demokrati, potekajo dobro in da bi lahko imel Zoran Janković potrebno podporo za izvolitev. Hkrati novinarji spremljamo, da potekajo tudi še druga pogajanja o sestavi še ene koalicije z SDS-om. In me zanima: imate informacije ne samo s strani Pozitivne Slovenije, ampak tudi s strani Liste Viranta, so koalicijska pogajanja te stranke uspešna?

Dr. Danilo Türk: Informacije imam iz raznih virov, ne iz enega vira, iz več virov. Ampak vsi ti viri se nanašajo na glavna pogajanja, ki so tačas in ki bodo za naprej v središču naše aktivnosti. Še enkrat poudarjam, ta pogajanja je treba vzeti z resnostjo in dobro vero. Nobenih informacij nimam o kakšnih drugih pogajanjih in morebiti je tokrat spet tako, da so novinarji v nekaterih pogledih bolje obveščeni od drugih. Ampak to je v naravi stvari. Ne vem, ali se lahko v kakšnem drugem kontekstu govori o pogajanjih ali se govori bolj o kontaktih, medsebojnem spoznavanju, izmenjavi političnih ocen ali kaj podobnega. Ne vem, kako potekajo te stvari v kakršnemkoli drugem kontekstu zunaj tistega, ki ga vodijo stranke, o katerih sem govoril in na čelu katerih je Pozitivna Slovenija.

Manca Borko, Žurnal 24: Zanima me, ali boste imeli še kakšna posvetovanja, osebna, z vodji poslanskih skupin v tem tednu?

Dr. Danilo Türk: Moja vrata so vselej odprta, vsak hip sem pripravljen govoriti s predstavniki katerekoli stranke v parlamentu. Seveda teh posvetovanj ne vsiljujem in jih ne ponujam takrat, ko ocenim, da za njih ni nujne potrebe. Zaenkrat take nujne potrebe ne vidim in sam ne bom iniciiral novega kroga posvetovanj v tem tednu, sem pa seveda vsak hip pripravljen na telefonski pogovor, tudi na sestanek s predstavniki katerekoli od parlamentarnih strank ali več strank. To je moj pristop v tem času, seveda pa vsi poznate roke in okvire, v katerih se bo morala dejavnost razvijati v naslednjem obdobju. Ti roki so razmeroma kratki, gre za en teden, v katerem bi bilo prav, da se stvari razjasni in da bi potem kmalu po svetih treh kraljih dobili mandatarja in kmalu zatem vlado. Mogoče bi, če mi dovolite še šaljiv ton, rekel tudi to, da sem omenjal svete tri kralje – ki bodo jutri, kot veste – kot neko mejo, do katere bi bilo prav dobiti mandatarja in konture koalicije. To bi se tudi lahko zgodilo, če ne bi imeli tega tedna, ki je bil posvečen predvsem ideji vlade narodne enotnosti, ki, kot smo videli, ni uspela.

Tomaž Celestina, Radio Slovenija. Prosil bi vas pravzaprav za nekakšno oceno prvih tednov po volitvah, konkretneje pravzaprav, ustanovne seje parlamenta. V kolikšni meri je lahko to dogajanje na ustanovni seji parlamenta po vašem tudi do neke mere zavleklo te postopke iskanja koalicije, pogajanja o koalicijski pogodbi in zdaj tudi morebiti zamaknilo glasovanje o mandatarju?

Dr. Danilo Türk: V politiki je že tako, da se včasih delajo tudi napake. Videli smo nekaj napak na konstitutivni seji in tudi po konstitutivni seji. Pomembno pa je tisto, kar vemo že od časov starega Rima naprej. Človeško je, da se naredijo napake, delati napake je človeško. Ni pa dobro, če se napake ponavljajo. Upam, da se bo proces razvijal zdaj z večjo mirnostjo, večjo zbranostjo. Za to obstajajo vsi pogoji. Treba je vedeti tudi to – dve zelo aktivni stranki sta bili popolnoma novi in seveda je v pogojih, ko imamo na parlamentarni sceni nove stranke, možnost napak večja. Imeli smo tudi časovno stisko, ki je bila tu zaradi potrebe, da se sprejme interventni zakon, in to še pred 23. decembrom. Skratka, v pogojih novih strank in časovne stiske je razumljivo in ni prehudo, če pride do kakšne napake. Vendar pa moramo paziti, da se napake v prihodnje ne bodo ponavljale in da bomo znali ta pogajanja, ki potekajo sedaj, in vse te pogovore izkoristiti za dobro opredelitev nalog, ki nas čakajo. Zaključil bi s tem – naloge so tiste, na katere moramo najbolj misliti, ljudje so tisti, na katere moramo najbolj misliti v tem času. Kaj je treba storiti, kaj moramo vsi skupaj storiti za to, da bo ljudem bolje? To mora biti naša prva in najpomembnejša zapoved. V tem duhu vidim vse, kar se dogaja tačas, in v tem duhu bi želel, da bi se tudi nadaljevanje tega procesa razvijalo uspešno.

Boštjan Lajovic: Še zadnje vprašanje bomo sprejeli, še Katja Šeruga.

Katja Šeruga: Še enkrat. Gospod predsednik, mogoče bi malo bolj vztrajala pri svojem prvem vprašanju oziroma ga postavila nekoliko bolj konkretno. Širijo se namreč razmišljanja, ki da so menda tudi vaša, da vi v nobenem primeru Janeza Janše ne nameravate predlagati za mandatarja, z argumentom, da je obtožen v zadevi Patria. Me zanima, če to drži.

Dr. Danilo Türk: Na to vprašanje bom odgovoril takrat, ko bo potrebno in če bo potrebno.

Boštjan Lajovic: Prav. Hvala lepa, gospod predsednik, hvala lepa tudi vam, spoštovani novinarke in novinarji, za udeležbo na tiskovni konferenci. Lep dan še naprej in verjamem, da se bomo v letošnjem letu velikokrat srečali. Nasvidenje.