Novinarska konferenca o aktualnih razmerah

Ljubljana, 7.6.2011  |  intervju

Novinarska konferenca predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka o aktualnih notranjepolitičnih razmerah po nedeljskih referendumih
Ljubljana, 7. junij 2011


Svetovalec predsednika republike za odnose z javnostmi Boštjan Lajovic: Dober dan, gospe in gospodje, spoštovane novinarke in novinarji, hvala lepa, da ste se v tako velikem številu udeležili tiskovne konference predsednika republike, ki je namenjena njegovi oceni, analizi razmer po nedeljskih referendumih v Republiki Sloveniji. Prosim, gospod predsednik.

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Lepo pozdravljeni in hvala lepa, da ste prišli na ta pogovor. Nazadnje smo se videli 21. aprila, kot se morebiti spominjate tisti, ki ste bili tu, in takrat sem načel nekatera vprašanja, ki so povezana z nedavnimi referendumi in z vprašanji, ki jih prinaša čas v obdobju po referendumih. Zato bi želel na kratko uvodoma pojasniti svoj pogled na referendume in na ta politični trenutek. Potem bom seveda na voljo za vaša vprašanja.

Najprej glede referendumov. Kot veste, sem vselej poudarjal pomen pokojninske reforme. V Sloveniji pokojninsko reformo potrebujemo. Potrebujemo dvig starostne meje za upokojitev. To nam narekuje naša demografija, to narekujejo ekonomske potrebe in tudi socialni razlogi. Zato je taka pokojninska reforma, ki bo zagotovila najboljše mogoče rešitve, nekaj, za kar se moramo truditi še naprej. Veseli me, da so sindikati ponudili vladi nadaljnje pogovore, in upam, da bodo ti pogovori produktivni. Kot se spominjate, sem v preteklem letu stalno in zelo velikokrat ponavljal, da je potreben dialog. Dialog, dialog in še enkrat dialog. To je bila tudi osrednja misel mojega lanskega govora ob dnevu državnosti, 24. junija. To je moja misel tudi danes. Želim, da bi se socialni dialog ponovno vzpostavil in da bi se vzpostavil na ravni, ki omogoča dobre rešitve. Vidim pot naprej in ta pot naprej je v dialogu.

Kar zadeva ostala dva zakona, ocenjujem, da njuna usoda ni tako zelo pomembna. Na področju preprečevanja dela na črno in na področju arhivov imamo zakonsko ureditev, ki je dobra. To zakonsko ureditev seveda lahko izboljšamo, predvsem pa jo moramo izvajati. Ne vidim, da bi bila kakšna nujna potreba, da bi se v kratkem, hitro pristopilo h kakšnim novim aktivnostim na teh področjih. Toliko o vsebini referendumov.

Seveda pa so bili ti referendumi tudi trenutek, v katerem so se pokazale nekatere politične značilnosti našega trenutka, nekatere determinante našega političnega trenutka. Treba je odkrito povedati, da se je pokazalo, da vlada ne uživa visoke podpore in da je njena verodostojnost, njena kredibilnost resno prizadeta. To so razmere, v katerih morata vlada in vsa naša politika resno razmisliti o poteh naprej. Zdaj, po referendumih, je čas za to in, kot vemo, so parlamentarne stranke tačas zelo aktivno angažirane v razmišljanjih in razpravi o tem, kako naprej.

Sam vidim dve poti naprej, dve temeljni možnosti. Prva je temeljita rekonstrukcija vlade – rekonstrukcija, ki bo zagotovila resnično tako vlado, ki bo deležna zaupanja in ki bo kredibilna. To pomeni, da je treba vsa vprašanja funkcioniranja te vlade odkrito in neposredno obravnavati. Tu ne sme biti prepovedanih vprašanj in ne sme biti tabujev. Nihče ne more biti izvzet iz razprave o tem, kakšno vlado potrebujemo in kakšno rekonstrukcijo potrebujemo, zato da bi bila vlada uspešna v prihodnje. To je prva od dveh možnosti, ki ju vidim.

Druga možnost, ki jo vidim, je možnost predčasnih volitev. Kot se spominjate, sem ob našem zadnjem srečanju 21. aprila povedal, da ne izključujem te možnosti. Ta možnost seveda ni idealna in ni na prvem mestu v teh trenutkih, je pa vsekakor realna in vredna, da se ji posvetimo zelo resno. In če se ji posvetimo zelo resno, potem moramo vedeti, da sama zamenjava strank na oblasti ne zadošča. V tej državi potrebujemo drugačno politično kulturo, potrebujemo večjo privrženost dialogu in iskanju skupnih stališč, privrženost konsenzu in večjo sposobnost oblikovanja tistih stališč, ki bi jih imenovali nacionalni interes. Tudi o tem sem govoril že 21. aprila in bi rad ponovil – Slovenija potrebuje večjo sposobnost oblikovanja nacionalnega interesa in tega se morajo stranke zavedati. Zato je tudi v primeru, če se išče pot do predčasnih volitev, treba temeljito preučiti vse, kar bo zagotovilo, da predčasne volitve izboljšajo možnosti za povezovanje, za iskanje konsenza, za oblikovanje nacionalnega interesa.

S tega stališča ocenjujem kot pozitivne tiste ideje, ki povezujejo zamisel o predčasnih volitvah s potrebnimi spremembami v naši volilni ureditvi. Ena od takih sprememb, ki se mi zdi precej ključna, je sprememba, ki bi zagotovila bolj neposreden vpliv volivcev na izbiro konkretnega poslanca ali poslanke. V naši volilni ureditvi zaenkrat ta možnost ni rešena na idealen način, vemo pa, da imamo v primeru volitev v Evropski parlament preferenčni glas, ki lahko zelo močno vpliva na sestavo izvoljenih poslancev in poslank. Zdi se mi, da je to pomemben vidik razprav o bodočih morebitnih predčasnih volitvah.

Ravno tako se mi zdi, da potrebujemo neko širšo streznitev. V našem političnem prostoru imamo vse preveč dramatiziranja, vse preveč histerizacije, vse preveč destruktivnosti. To so tudi problemi, na katere nas je nedavno opozoril dr. France Bučar, ki ga ponavadi vsi slišimo. Vprašanje je, če smo njegova sporočila vsi dobro "ponotranjili", če uporabim enega od izrazov, ki jih uporablja prof. Bučar. Vsekakor moramo v našem političnem razpravljanju doseči nekoliko mirnejše tone, nekoliko bolj trezno razpravo in trezno razmišljanje. Naša država ima seveda težave, ki jih je treba reševati, ampak če se primerjamo z drugimi v Evropi, te težave niso take, da bi nas moralo skrbeti zaradi naše sposobnosti, kako jih reševati. Mi smo sposobni reševati naše probleme, ampak moramo ustvariti nekoliko boljši ambient, ki bo omogočil bolj trezno, bolj razumno razpravljanje. Zato moram poudariti, da vse vrste histerizacije javnosti in histerizacije parlamenta, ki smo jih videli v preteklih mesecih, vse razprave o raznih škandalih, vse razprave na raznih izrednih sejah – izrednih sejah odborov, izrednih sejah državnega zbora – ne pomagajo. Zdaj je prišel čas za veliko mirnejše in bolj trezno razpravljanje. Ne zdi se mi odveč, da kot predsednik republike na to opozorim.

Seveda razmere v državi spremljam tudi sam. Delim skrbi, ki prevevajo naš javni prostor in ki jih delijo tudi drugi državljani in državljanke Republike Slovenije. Pripravljen sem tudi bolj aktivno vstopiti v kakšna razpravljanja, če bo to potrebno. Sem na voljo za nadaljnja posvetovanja, za kakšen pogovor. Ampak v tem trenutku se mi zdi najpomembnejše, da povem z določeno jasnostjo – in upam, da je bilo to, kar sem povedal, dovolj jasno – kaj menim, kako ocenjujem izid nedavnih referendumov in kako vidim današnji politični položaj. Toliko bi povedal za uvod. Seveda sem na voljo za vprašanja.

Boštjan Lajovic: Hvala lepa, Marja Novak je bila prva, Reuters. Prosim, da uporabljate mikrofon, ker bomo naredili tudi magnetogram te tiskovne konference.

Marja Novak, Reuters: Gospod predsednik, omenili ste temeljito rekonstrukcijo vlade, pa me zanima, ali je po vašem učinkovita rekonstrukcija možna s sedanjim predsednikom vlade?

Dr. Danilo Türk: Na to vprašanje sem že dal odgovor, ko sem povedal, da ne sme biti nobenih tabujev in da nihče ni izvzet iz razprave o temeljiti rekonstrukciji. Seveda so konkretna vprašanja in konkretne modalitete te razprave stvar same vlade in vladnih strank. Te morajo voditi to razpravo in upam, da jo bodo v naslednjih dneh in tednih izvedle. In pričakovanja, ki jih imam in ki jih imamo državljanke in državljani v Sloveniji, so, da bo prišlo do kredibilnega odgovora. Ta vlada je v veliki meri izgubila kredibilnost in seveda pot do ponovne vzpostavitve kredibilnosti ni enostavna. Mogoče bi v tej zvezi za ilustracijo omenil še nekaj, kar morebiti ni videti zelo osrednje v tem trenutku. Kot se spomnite, sem konec lanskega leta predlagal, naj vlada okrepi svojo kredibilnost s tem, da bo določila prioritete svojega dela za preostali dve leti mandata in zakonodajni program, da gre v parlament in da postavi vprašanje svoje zaupnice. To se je deloma zgodilo. Nastal je vladni program, prioritete so bile določene, bilo je določeno tudi, kateri zakoni bodo imeli prednost in podobno, ampak ni se šlo do konca. Mislim, da smo zdaj v položaju, v katerem je treba resnično pogledati vse vidike, in kot sem rekel – ne sme biti tabu tem, nihče ne more biti izvzet iz razprave o tem, kaj je nujno potrebno storiti za to, da bi se kredibilnost dosegla.

Boštjan Lajovic: Bojan Traven.

Bojan Traven, Televizija Slovenija: Gospod predsednik, kako to, da ste se odmaknili, kaj je vodilo k temu, da ste se odmaknili od svojih tez na tiskovni konferenci pred prvomajskimi prazniki, ko ste govorili samo o predčasnih volitvah in celo govorili ste o tem, da bi, če bi imeli možnost, že razmišljali o razpustitvi parlamenta, da ste danes dali na prvo mesto rekonstrukcijo vlade in šele na drugo mesto potem predčasne volitve. Je bil to morda ta izraziti ne, 70-odstotni, na referendumu?

Dr. Danilo Türk: Najprej bi povedal, da se nisem odmaknil od svojih stališč. Kot ste lahko opazili, ocenjujem, da so predčasne volitve vsekakor ena od dveh ključnih opcij za naprej. Kar je razlika od 21. aprila do danes, je, da moramo biti tačas veliko konkretnejši in kot si lahko predstavljate, pot do predčasnih volitev v našem sistemu ni tako zelo enostavna oziroma ni tako avtomatična, kot si nekateri udeleženci v razpravi predstavljajo. Mi moramo izkoristiti čas, ki nam je na voljo – dneve, tedne – za to, da se temeljito preučijo vsa vprašanja, ki so ta trenutek ključna. In eno od njih je kredibilnost vlade oziroma pomanjkanje kredibilnosti vlade in možnost, da vlada to kredibilnost zagotovi. To možnost je treba vladi pustiti. To možnost je treba vsekakor pustiti, da jo vlada poskuša izkoristiti, dokler jo še ima. Zato bi rekel, da je moje današnje izvajanje pravzaprav konkretizacija tistega, kar sem govoril 21. aprila, v razmerah, kakršne danes imamo. Jaz tudi 21. aprila nisem govoril o tem, da mora biti pot predčasnih volitev edina, ki je na voljo. Omenil sem, da je ta pot možna, da je treba o njej razmišljati, in ponovil bi tudi to – če bi imel možnost razpustiti parlament, bi bil danes zelo blizu temu, da se za kaj takega odločim.

Boštjan Lajovic: Urša Žgajnar.

Urša Žgajnar, Svet na Kanalu A: Predsednik, v stranki SD v tem trenutku ni čutiti takega razmisleka, o kakršnem ste vi govorili. Danes v poslanski skupini oziroma po njej je premier dejal, da je zelo zadovoljen z reakcijo svoje stranke, s svojo reakcijo, da v državi ni politične krize in da bonitetne ocene niso padle zaradi padca pokojninske reforme. Skratka, da ostaja. Enako je tudi v stranki, ki ga podpira in želi, da še naprej ostane premier. Kako ocenjujete ta odziv?

Dr. Danilo Türk: Najprej, sam nisem nikoli pričakoval, da bodo bonitetne ocene avtomatično in takoj padle zaradi rezultata tega referenduma. To ni bilo nikoli realna opcija in ne vidim, zakaj bi na tej podlagi delali kakršnekoli ocene. Drugič, treba je razumeti še nekaj. V naši politični praksi in v našem ustavnem sistemu imamo položaj, ki zelo močno zagotavlja stabilnost vlad. Za razliko od mnogih drugih držav mi ne zamenjujemo vlade prav pogosto. To se zgodi na rednih volitvah. Ni se dogajalo prav pogosto, da bi se vlade menjavale pred koncem mandata. Zaradi tega je prav gotovo ta današnji položaj videti bolj nenavaden, kot bi bilo to v kakšnem drugem sistemu, ki omogoča zamenjavo vlad na bolj enostaven način.

Ali današnje stanje opisujemo kot politična kriza ali ne, je stvar politične ocene. Po mojem mnenju ne smemo podcenjevati političnih problemov tega trenutka. In tudi vlada ne sme podcenjevati političnih problemov tega trenutka. Kredibilnost te vlade je močno omajana, ne glede na to, s kakšnimi izrazi se ta pojav opisuje, ali se to opisuje kot politična kriza ali se to opisuje kot kaj drugega. Ampak ne more biti dvoma o tem, da je ta vlada zelo velik del svoje kredibilnosti izgubila in da ne bo enostavna pot do ponovne vzpostavitve. Vladi je, kot sem rekel, treba dati priložnost, da se potrudi za kaj takega. Ampak uspeh ni zagotovljen in ni jasno, ali bo do tega v resnici prišlo. Verjamem, da bi bilo dobro, da vlada in vse stranke, ki so v vladi, resnično temeljito razmislijo o tem, da ne pridejo do prelahkih in prehitrih sklepov o tem, kako je mogoče nekako s potekom časa ali s kakšnimi kozmetičnimi posegi popraviti situacijo.

Boštjan Lajovic: Rajko Gerič in potem Tomaž Celestina in potem kolega.

Rajko Gerič, Televizija Slovenija: Gospod predsednik, vseeno bi prosil, če ste lahko malce bolj konkretni. Vi kot predsednik države ste bili predlagatelj predsednika vlade Boruta Pahorja. Ali Borut Pahor v tem trenutku še vedno zaupa vaše zaupanje ali ne?

Dr. Danilo Türk: Bil sem predlagatelj mandatarja, tako kot ustava nalaga, na podlagi naše prakse, ki daje mandatarstvo – po praksi, ki jo imamo, ne po normativni ureditvi, ki tu ni precizna – predsedniku stranke, ki je dobila največ glasov na volitvah. To je bila takrat rešitev, ki je v skladu z našo prakso, in to rešitev sem takrat tudi predlagal. Seveda so se od takrat naprej zgodile mnoge reči in naj ponovim – delo vsakogar je treba presojati kritično in to velja seveda tudi za predsednika vlade. Danes ne bi želel reči nič takega, kar bi kakorkoli sugeriralo neko dokončno oceno, kajti ta dokončna ocena mora izhajati iz razprave in iz resnega razmisleka znotraj vladne koalicije. Tja je treba usmerjati pozornost in stranke vladne koalicije se morajo pošteno zamisliti nad tem. Ni stvar predsednika republike, da kakorkoli prejudicira izid te razprave. Vladna koalicija je tista, ki ima odgovornost, in zato ne želim reči ničesar takega, kar bi prejudiciralo izid teh, tako potrebnih razprav.

Boštjan Lajovic: Tomaž Celestina.

Tomaž Celestina, Radio Slovenija: Gospod predsednik, poglejte, v kolikšni meri pa bi vendarle lahko bil ta vaš poziv k pogovorom, k umirjanju žoge pravzaprav samo pobožne želje, glede na to, da se je za marsikoga z referendumskim izidom volilna kampanja že začela, pa naj gre za predčasne ali pa za redne volitve?

Dr. Danilo Türk: Volilna kampanja je tako rekoč nekakšen kontinuiran proces, saj vse stranke počnejo vse, kar počnejo, z razmislekom o svojem položaju in možnostih na naslednjih volitvah, tako da v bistvu današnja situacija ni presenetljiva. Vendar imajo vse stranke tudi odgovornost za usodo te države. Ne gre samo za njihov volilni uspeh, ne gre samo za njihova poslanska mesta. Gre tudi za skupno nalogo, za uspešno premagovanje težav, ki jih ima ta država. S tega stališča ponavljam svoj poziv k dialogu. S tega stališča seveda tudi sugeriram bolj kooperativno ozračje in streznitev, ki jo potrebujemo za to, da bomo lažje poiskali rešitve. To niso pobožne želje. To je želja velike večine državljank in državljanov Slovenije. Upam, da bodo stranke spoznale to željo in da bodo omejile svoje popolnoma naravne želje po tem, da so na oblasti, da so volilno uspešne, z interesi skupnosti, interesi vseh, tudi interesi tistih, ki ne volijo in ki ne bodo pripravljeni voliti neke določene stranke.

Boštjan Lajovic: Hvala lepa. Kolega iz MMC.

Aljoša Masten, Multimedijski center RTV Slovenija: Jaz bi se obrnil še na predreferendumsko kampanjo, in sicer, se vam zdi sprejemljivo, da se je slovenska obveščevalna agencija Sova vključila v predreferendumsko kampanjo ter ali se bo, če je kaj nesprejemljivega v tem ravnanju, poiskala odgovornost vodje agencije?

Dr. Danilo Türk: Moram reči, da jaz o tem nisem razmišljal. Verjetno je bila agencija povabljena, da pove kakšno mnenje. Odgovora na vprašanje, ali je to v skladu s predpisi ali je tu karkoli narobe, tega odgovora nimam. Vsekakor je bilo vprašanje zakona o arhivih med aktualnimi vprašanji pred referendumom in moj hipotetični, prvi odgovor bi bil, da je pričakovano, da je tudi Sova dala svoj pogled. Kot rečeno, o tem nisem razmišljal in nimam dokončnega stališča. Bi pa rad rekel naslednje – z uredbo, ki jo je vlada Republike Slovenije sprejela julija 2007, je bil določen postopek, kako se ravna z arhivi, in mislim, da kakšne posebno akutne nuje po spremembah niti ni. Zato bi svetoval, da se ta tematika ne poveličuje, da se iz nje ne dela umetnih vprašanj, ampak da se mogoče v naslednjih mesecih v miru premisli, ali je potrebna kakšna izboljšava, medtem ko ureditev imamo, ni tako, da bi bili brez nje.

Boštjan Lajovic: Še kakšno vprašanje, prosim? Marja Novak, Bojan Traven, še drugi ste seveda vabljeni k besedi.

Marja Novak: Glede na to, da je predsednik vlade večkrat omenjal možnost, da bi Slovenija zapadla v dolžniško krizo, v kakršni so Grčija, Portugalska, Irska, me zanima, ali dopuščate možnost, da se to v Sloveniji zgodi, letos ali pa v naslednjih dveh letih? Glede na to, da pač izgleda, da smo v nekem pat položaju, kjer reforme niso možne.

Dr. Danilo Türk: Pat položaj, ki ga omenjate, je posledica ravnanja političnih dejavnikov v Sloveniji. Ta pat položaj se lahko zelo hitro spremeni v položaj dogovarjanja o poti naprej. Prej sem omenil sindikate, ki so ponudili razpravo vladi. To se mi zdi prava pot. Verjamem, da se lahko tudi o drugih rešitvah za naprej pogovorimo. Verjetno se bo znotraj vlade same vršila razprava o tem, kateri koraki so potrebni v neposredni prihodnosti in kateri v nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti. Skratka, ne vidim prav nobenega razloga, da bi se moral zgoditi kakšen tak negativen scenarij. Slovenija ni v tako zelo težkem položaju. Vi veste, da so splošni makroekonomski kazalci popolnoma drugačni. Slovenski proračunski primanjkljaj je sicer večji, kot smo ga navajeni, vendar je obvladljiv. Slovenski javni dolg je znatno manjši od javnega dolga držav, ki so trenutno predmet zanimanja finančnih trgov in ni nobenega razloga, da bi se ta položaj poslabševal na načine, kot ste jih opisali. Seveda bi pa izkoristil današnjo priliko, da še enkrat pozovem vse politične dejavnike znotraj vlade, v parlamentu, da se streznijo in da se posvetijo temu, kako bomo vprašanja, ki so na dnevnem redu, reševali.

Boštjan Lajovic: Naslednje vprašanje, prosim.

Tjaša Pureber, Žurnal24: Omenili ste pomembnost dialoga, pa me v bistvu zanima, glede na to, da se že govori o interventnem zakonu, ki je že naletel s strani sindikatov na negativen odziv, če ste vi pripravljeni vstopiti v ta dialog pravzaprav kot nekakšen mediator, gostiti kakšne pogovore, ker očitno je tu neka težava v dialogu?

Dr. Danilo Türk: Počakajmo in bomo videli, kako bo sedanja faza dialoga potekala. Rad pa bi povedal, da so moje dobre usluge vedno na voljo in so bile tudi uporabljene. Spomnil bi, da sem v času razprav o zdravniških dežurstvih in pred stavko, ki je bila septembra lansko leto, ponudil tudi predloge in rešitve, ki so do neke mere pomagale v iskanju odgovorov, in ti odgovori so se potem tudi našli. Veste, vsako posredovanje, vsako sodelovanje predsednika republike v razpravah je lahko uspešno, če si ga stranke želijo. Če si ga želijo, je na voljo. Če si ga ne želijo, potem ne bo uspešno in tudi ni treba, da bi se z njim poskušalo. V tem trenutku vidim med vlado in sindikati nastanek določene pripravljenosti in upam, da bo to dalo dobre rezultate. Sam sem večkrat v teku časa od lanskega poletja naprej predlagal dialog, tudi ponujal svoje sodelovanje v tem dialogu. To ni bilo dobro sprejeto, ni bilo sprejeto kot nekaj potrebnega. Jaz seveda nikakor ne vsiljujem svoje pomoči. Če obstaja želja, je ta pomoč vselej na voljo. Če te želje ni, zaupam v treznost, razsodnost, dobro voljo in seveda sposobnost udeležencev, da najdejo rešitve sami.

In še končno, o interventenem zakonu. Predlagal bi, da se resnično dobro razmisli o tej poti. Nisem prepričan, da bi bil tak korak pravi. Ne vidim neposredne vzročne zveze med zavrnitvijo pokojninske reforme in interventnim zakonom in verjamem, da bi vlada morala zelo dobro premisliti, preden pride s kakršnimkoli interventnim zakonom pred parlament. Verjamem, da se bo lahko našlo tudi kakšne druge alternative, in bi tudi na nek način rad danes to svojo rezervo javno povedal, ker ste me vprašali, kaj si mislim o tej ideji.

Boštjan Lajovic: Počasi bomo končali. Tri vprašanja še, sem videl. Morda sprejmemo še enega po tem, potem pa se bomo zahvalili. Torej, Bojan Traven, Tomaž Celestina in pa Urša Žgajnar.

Bojan Traven: Gospod predsednik, danes ste večkrat omenili, da je treba dati vladi možnosti, da si povrne kredibilnost, in me zanima, kako si vi to predstavljate, glede na to, da ste vi že večkrat sami, v svojih nastopih v zadnjih pol leta pozivali vlado, naj nekaj naredi, da ji pada kredibilnost. Niste se želeli izjasniti, recimo, o vprašanju, če ta vlada še uživa vaše simpatije. In me seveda zato naprej zanima, od kod ta vaša strpnost do te vlade in ali je to povezano s tem, da bi morebitne predčasne volitve prinesle menjavo oblasti, tudi ideološko, ki pa mogoče vam osebno ni najbolj pogodu?

Dr. Danilo Türk: Najprej, strpnost je moja značajska značilnost in strpnost mora biti vselej na voljo v teh razpravah. Vselej sem ob izražanju različnih želja tudi povedal, kar se mi je zdelo v tistem trenutku potrebno. Še enkrat, za ilustracijo, povedal sem – določite prioritete in vežite na te prioritete zaupnico. To je bilo moje sporočilo takrat, konec lanskega in v začetku letošnjega leta, in mislim, da je za tiste razmere to zadoščalo. Potem so se zgodile mnoge reči, zaradi katerih danes kaj takega ne zadošča. Zato danes pravim – rekonstrukcija vlade, temeljita rekonstrukcija vlade, nihče ne more biti izvzet iz razprave o rekonstrukciji in nobeno vprašanje ne sme biti izvzeto iz razprave o rekonstrukciji. Če se zgodi rekonstrukcija, ki bi bila tako temeljita, da bi jo javnost sprejela, da jo državljanke in državljani sprejmejo kot rešitev, potem je to rešitev. Ampak kaj več o tem ne morem povedati, ker je potem od tu naprej vse v rokah vlade in vladnih strank.

Kar zadeva spremembe, ki bi jih prinesle predčasne volitve, ni tu nobenih ideoloških pomislekov. Sam sem pripravljen sodelovati z vsemi strankami in v tisti meri, v kateri te stranke sodelujejo z mano, jaz sodelujem z njimi. Z vsemi, ves čas, od prvega dne svojega mandata. Takrat je bila, kot veste, na oblasti drugačna koalicija in smo lepo sodelovali. Tudi danes je moja pripravljenost popolnoma nezmanjšana. Karkoli bo, kakršnakoli vlada bo izšla v naslednjem obdobju, če se karkoli spremeni, lahko računa na sodelovanje s predsednikom republike in na mojo potrpežljivost. Kajti potrpežljivost, kot sem rekel, moramo imeti vsi.

Boštjan Lajovic: Tomaž Celestina in Urša Žgajnar.

Tomaž Celestina: Še za en komentar bi vas prosil, gospod predsednik, glede tega, kar analitiki govorijo v zadnjem času, da je Slovenija pravzaprav v zadnjem letu, letu in pol, dveh, padla do samega roba, da je naša družba tik pred zlomom in da bi pravzaprav politiki moral pomagati tudi nekakšen civilnodružbeni preporod, tisto, kar je Slovenija doživljala konec 80. let. Ali je to tisto, kar bi lahko vendarle nekako politiko "brcnilo", da bi se streznila?

Dr. Danilo Türk: Če bi civilni, civilnodružbeni preporod bil, bi ga z vsemi svojimi energijami podprl, kajti resnično, mi potrebujemo angažma naše civilne družbe, zato da bi odprli nove razvojne perspektive v Sloveniji. Seveda, to je tema, o kateri se lahko zelo obširno pogovarjamo in kjer imam zelo veliko razmišljanj in tudi kar nekaj izkušenj. Sam sodelujem z različnimi organizacijami, z zelo širokim spektrom civilnodružbenih dejavnikov in vidim, da je v Sloveniji veliko pozitivne energije. Vendar pa to nekako ne pride na površje, ker smo dopustili, da je naš javni diskurz preveč pod vplivom strankarskih kalkulacij, strankarskega politikantstva, različnih afer, ki so atraktivne v danem trenutku, ki pa nas peljejo stran od resničnih vprašanj in od tega, kar je v naši družbi možno in kar je pozitivno. Ne bi želel izkoriščati današnje priložnosti in vaše pozornosti za jadikovanja. Ne gre za to. Mi imamo civilnodružbeno angažiranje in to civilnodružbeno angažiranje je treba dajati čedalje bolj v ospredje našega javnega zanimanja. To bo prav gotovo pomagalo. Ampak, imamo pa tudi ureditev, ustavno ureditev, ki je zasnovana na ideji parlamentarne demokracije in političnem pluralizmu. In seveda, politični pluralizem pomeni, da imamo stranke in da imajo v parlamentu glavno besedo in seveda tudi glavno odgovornost stranke. Tako da se tu ne moremo izogniti temu vidiku strank, ki bo še naprej v zelo veliki meri, mogoče v odločilni meri opredeljeval našo politično in siceršnjo družbeno prihodnost. Zato so vsi ti moji apeli namenjeni v tako zelo veliki meri tudi strankam in njihovi streznitvi, njihovemu medsebojnemu sodelovanju. Toliko bi rekel na splošno.

Kar se tiče teh ocen, da smo nekako na robu, da smo v nekakšnem apokaliptičnem stanju, bi bil moj odgovor ta, da se jaz tovrstnim ocenam, tovrstnim kvalifikacijam izogibam, ker mislim, da je Slovenija v razvojnem obdobju, na svoji razvojni poti prišla v položaj, ko se mora temeljito spremeniti v smeri postindustrijske družbe. Mi imamo razmeroma dobro kvaliteto življenja. Sam sem bil nedavno na razpravah OECD v Parizu, kjer smo govorili o indikatorjih, ki jih je 11 in ki imajo skupno ime, "better life index", indeks boljšega življenja. In veste, Slovenija ne stoji tako zelo slabo. Po nekaterih indikatorjih stoji zelo dobro, po drugih precej slabše. In seveda bi bil za to, da se o teh stvareh pogovarjamo veliko bolj konkretno in veliko bolj stvarno kot pa z apokaliptičnimi izrazi.

Jaz bi danes vendarle rad zlorabil vašo pozornost in vašo prisotnost, da vas vse skupaj povabim na razpravo o položaju slovenske družbe s stališča statističnih indikatorjev, ki jo bomo 13. junija imeli na Brdu pri Kranju. To bo druga razprava v seriji. Prvo sem naredil konec novembra lani v sodelovanju s Statističnim uradom Republike Slovenije, vodilnimi ekonomisti v Sloveniji in s predstavniki OECD. Tokrat se bomo sestali brez predstavnikov OECD. Pogovorili se bomo o tem, kje je Slovenija 20 let po razglasitvi neodvisnosti, in videli bomo, kako naprej. In zelo lepo bi bilo, če bi uspeli to našo razpravo narediti nekoliko bolj konkretno in seveda kvantitativno določeno. Ker na nekaterih področjih imamo dobro situacijo, na drugih slabšo. Nekatere naše vire dobro usmerjamo, tudi ta vlada jih je dobro usmerjala – v več raziskovanja, na primer – vprašanje je, ali bo to dalo prave rezultate. In računam, da bi se iz vsega tega dalo narediti kompetentno razvojno razpravljanje. Moj odgovor je bil nekoliko dolg in mogoče nekoliko abstrakten, ampak vi ste z vašimi vprašanji, s temi zelo temeljnimi vprašanji odprli veliko polje, o katerem bi se seveda z veseljem pogovarjal kdaj posebej in mogoče bomo kdaj tudi imeli priliko za to.

Boštjan Lajovic: Gotovo bo. Na koncu še Urša Žgajnar.

Urša Žgajnar: Hvala, čisto na kratko še – kot ste sami dejali, če se v državi ne neha politikantstvo, če ne pride do te streznitve, o kateri govorite, in če ne bo premisleka, ali boste pozvali oziroma povabili premierja na pogovor oziroma ali ste to že storili?

Dr. Danilo Türk: Premierja nisem povabil na pogovor, ker vidim, da je zelo zaposlen, in ko bo imel čas in ko bo ocenil, da je to potrebno, se bo oglasil. Moja vrata so vedno odprta in vsak hip, ko bo pozvonil telefon, bom seveda dvignil telefon, to ni noben problem. Mislim pa, da je treba razumeti, da je v tem času njegova pozornost in pozornost vseh članov vlade usmerjena zlasti v odnose v vladi in v perspektive oziroma opcije, ki jih ima vlada sama. Tako da mislim, da jim je treba pustiti čas, nekaj dni, mogoče kakšen teden, da v miru premislijo in se v miru opredelijo, kako naprej. In če bodo v tem kontekstu ali kasneje potrebovali moje mnenje, bo seveda to na voljo.

Boštjan Lajovic: Hvala lepa, gospod predsednik. S tem smo končali tiskovno konferenco. Hvala lepa, da ste se je udeležili. Lep, uspešen in strpen dan še naprej. Nasvidenje.

Dr. Danilo Türk: Hvala lepa.