Odlikovanji za prispevke k razvoju glasbene ustvarjalnosti
Ljubljana, 28.6.2012 | sporočilo za javnost, govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Zlatim redom za zasluge odlikoval:
- Glasbeno matico Ljubljana, za velik prispevek k razvoju slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ob 140. obletnici delovanja,
z Redom za zasluge pa je odlikoval:
- dr. Primoža Kureta, za pomemben prispevek k razvoju slovenske muzikološke znanosti.
Predsednik je odlikovanji označil kot priznanji za dosedanje opravljeno delo in za visoko doseženo raven kakovosti, obenem pa poudarjata tudi pomen glasbene ustvarjalnosti, glasbenega izobraževanja in muzikologije za naš vsestranski skupni razvoj. |  |
Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti z vročitvijo odlikovanja Zlati red za zasluge Glasbeni matici Ljubljana in odlikovanja Red za zasluge dr. Primožu Kuretu
Ljubljana, 28. junij 2012
Spoštovana odlikovanka in odlikovanec,
spoštovani gostje,
z današnjima odlikovanjema se Republika Slovenija simbolično oddolžuje vsem ustvarjalcem, ki skrbijo za razvoj naše glasbene ustvarjalnost, in hoče pokazati, da imamo pri nas dolgo tradicijo, odličnost in dobro prihodnost na področju glasbe. Hkrati s tem hočemo povedati, da razumemo, kako temeljnega pomena je glasba za našo kulturo. Ni odveč še enkrat povedati, kako velikega pomena je kultura za slovensko narodno in državno eksistenco, identiteto ter prihodnost. Vsi razumemo, da je slovenska nacija najprej nastala kot kulturna nacija in da se je velik del svojega zgodovinskega razvoja oblikovala s pomočjo kulture, ob kulturni ustvarjalnosti. In glasba je bila vselej med bistvenimi prvinami te kulture.
Tako je tudi danes. Kot predsednik republike zelo pogosto potujem po Sloveniji in v vseh krajih, vsepovsod vidim, kako je glasba del našega bivanja. Pri tem ne mislim samo na tiste ljubiteljske in zabavne vidike glasbe, ki spremljajo človeka – kajti človek je bitje, ki živi z glasbo. Spremljam tudi to, kar nastaja v našem glasbenem izobraževanju. Kdor potuje po Sloveniji, hitro razume, da imamo pri nas dobro razvito glasbeno šolstvo, da imamo veliko mladih, ki se glasbi resno posvečajo, in da imamo zaradi tega razvit tisti temeljni potencial, ki nam omogoča, da lahko računamo na visoko glasbeno kulturo tudi v prihodnje. Prav gotovo lahko tako glasbeno kulturo pričakujemo zaradi Glasbene matice Ljubljana ter drugih ustanov in posameznikov, med katerimi je prof. dr. Primož Kuret eden najvidnejših.
Danes ni mogoče ne omeniti glasbenega izobraževanja in glasbenega študija v najširšem smislu besede. Treba je povedati, da sta bila glasba in glasbeni študij v tradiciji evropskih univerz od samih začetkov med zgodnejšimi prvinami študija. Zato se mi zdi, da je glasbena akademija kot del Univerze v Ljubljani posebno pomembna in dragocena vrednota, ki jo moramo gojiti in ki je povezana z vsem drugim, kar glasbeno ustvarjalnega pri nas obstaja.
Rad bi povedal še nekaj o naši sedanjosti in prihodnosti. Danes živimo v časih, ki kulturi niso prijazni. Veliko ukrepov, ki jih tako površno imenujemo varčevanje, ki pa v bistvu pomenijo odrekanje, je že prizadelo našo kulturno ustvarjalnost. V mesecih in letih, ki prihajajo, bomo morali zbrati vso energijo, ki je potrebna, da dobro premislimo in da se pametno odločamo o tem, kaj moramo investirati v katero od kulturnih vsebin in kam bomo v tem okviru uvrstili skrb za našo glasbeno ustvarjalnost.
Rad bi, da bi bila današnja podelitev odlikovanj razumljena tudi kot priznanje pomenu glasbenih vsebin naše kulture in naše nujnosti, da se razvijemo kot nacija z visoko glasbeno kulturo. To pripovedujem tudi zaradi tega, ker razumem, da je Evropska unija celota, znotraj katere mora vsak narod sistematično skrbeti za svoje glasbeno izročilo.
V Sloveniji smo že veliko dosegli. Glasbena matica Ljubljana je v tem pogledu odigrala zgodovinsko vlogo. Toda ta vloga ni izčrpana. Tudi v prihodnje bomo v evropskem okviru morali skrbeti za naš lasten avtentičen glasbeni izraz, ki pa seveda ni prav nič odtujen ali morebiti celo v konfliktu s kakšnimi evropskimi tendencami v razvoju glasbene ustvarjalnosti. Včasih se mi zdi, da Evropa naravnost potrebuje nove avtentične glasbene izraze za 21. stoletje. Glasbeni razvoj nikakor ni končan in tudi tisti, ki nismo strokovnjaki za glasbo, zelo intenzivno čutimo to potrebo.
Rad bi, da se obe današnji odlikovanji razumeta – poleg tega, da sta priznanji za vse dosedanje opravljeno delo in za visoko doseženo raven kakovosti – tudi kot razumevanje pomena glasbene ustvarjalnosti, glasbenega izobraževanja in muzikologije za naš vsestranski skupni razvoj. Gre za nekaj, kar v našem razvoju nujno potrebujemo in kar nas mora tudi v prihodnje konstituirati kot evropsko nacijo. Evropska unija se utegne bolj integrirati, na politični in ekonomski ravni utegnemo biti bolj vključeni v nov, nastajajoč, razvijajoč se sistem. To je lahko zagotovilo našemu razvoju. Našo kulturo in naš ustvarjalni prispevek skupni evropski kulturi pa bomo morali gojiti s čim večjo ustvarjalnostjo in tu nam bodo podlage, ki jih že imamo, prišle še kako prav.
Želel bi, da se to vse skupaj dobro razume in da se pomen današnjih dveh odlikovanj razume tudi na ta način. Hvala lepa za vse prispevke, ki sta jih dala organizacija Glasbena matica Ljubljana in prof. dr. Primož Kuret, in vam želim še naprej veliko ustvarjalnega in uspešnega dela. Hvala lepa.