archived page

Intervju za Nedeljski dnevnik

Ljubljana, 28.10.2012  |  intervju


Razdvajanje gojijo politične elite

Novinarja: Miha Štamcar in Gregor Cerar

Dr. Danilo Türk, aktualni predsednik Slovenije, je morda največji favorit za zmago na novembrskih predsedniških volitvah. V predsedniški palači smo se z njim pogovarjali o volitvah in o nekaterih aktualnih političnih temah.


Kdaj vam je bilo kot predsedniku najlaže in kdaj najteže?

Najteže mi je bilo aprila 2009, ko se je močno zaostrila recesija. Iz človekoljubnih organizacij so mi sporočili, da jim zmanjkuje paketov za pomoč ljudem, ki prihajajo na Rdeči križ in Karitas. Zgrožen sem bil nad tem, kako hitro se je poslabšala socialna situacija, zato sem sklical sestanek predstavnikov človekoljubnih organizacij in naših glavnih trgovcev, Mercatorja, Engrotuša, Spara in še nekaterih. V zapleteni situaciji smo skušali skrajšati obdobje za ponovno napolnitev človekoljubnih skladišč. Takrat sem se zamislil nad tem, kako krhka družba smo, če se lahko zgodi, da nenadoma pride do tako hude krize, da je predsednik republike dolžan posredovati na tak način. Mesec pozneje je pomoč prispevala tudi Evropska unija, da smo lahko razrešili največje probleme. Tisto je bil res najtežji čas. Nihče v Sloveniji ni pričakoval kar osemodstotnega padca BDP. Najlepši trenutek mojega predsednikovanja pa se je zgodil po proslavi dvajsete obletnice naše države, 25. junija 2011. Na proslavo so prišli predsedniki vseh naših sosed, Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Malo je držav po Evropi, kjer na takšno obletnico državnosti pridejo predsedniki vseh sosednjih držav.

Se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je funkcija predsednika države v našem političnem sistemu pravzaprav bolj protokolarna?

Gre za politično funkcijo. Predsednik republike je izvoljen na splošnih volitvah. Vsi državljani in državljanke odločajo, kdo bo predsednik. To je izrazito politično dejanje in s tem so povezana pričakovanja. Predsednik nima velikih operativnih pooblastil, vendar se od njega pričakuje, da bo imel mnenje o vseh pomembnih vprašanjih, da bo jasno in glasno spregovoril o problemih ter da bo znal svetovati, opozarjati in opogumljati, kjer bo to potrebno. To so izrazito politične dejavnosti. Naša ustavna opredelitev vloge predsednika je primerna. Vprašanje je le, kaj ljudje želijo, ali predsednika z več operativnimi pooblastili ali ne. Vendar to ni vprašanje za aktualnega predsednika. Sam sem pripravljen delovati v okviru pooblastil, ki jih imam.

Predsednik ima tudi funkcijo predlagati mandatarja ali napovedati vojno ...

Predlaganje mandatarja je resno dejanje. Predsednik mora o tem razmisliti in upoštevati razpoloženje parlamentarnih strank. Pri nas imamo tradicijo, da relativni zmagovalec volitev postane mandatar in da ga predlaga predsednik republike. Vendar to ni obvezno. Letos je bila situacija bolj zapletena, ker mandatar, ki sem ga predlagal na podlagi te tradicije, ni uspel sestaviti vlade.

Kaj pomeni biti predsednik vseh Slovencev? Ali je to sploh mogoče?

Predsednik republike je zmagal na volitvah in s tem postal predsednik vseh državljanov in državljank Republike Slovenije. To je treba spoštovati, ker se s tem spoštuje načelo demokratičnega odločanja. Predsednik republike jasno ne more biti predsednik vsakega Slovenca in v pluralistični družbi bo vedno nekaj kritičnih mnenj na njegov račun. Vendar nihče od kritikov ne more postavljati pogoja, da je nekdo lahko predsednik vseh Slovencev samo v primeru, če je to njemu všeč. V Sloveniji imamo velikokrat izključevalno logiko, da nekdo ne more biti predsednik vseh Slovencev, če ni naš.

Katerih prireditev se kot predsednik udeležujete in katerih ne? Kaj na njih sporočate, če ste med uradnimi govorci?

Udeležujem se le prireditev, na katere sem povabljen. Dobivam pa tudi vabila na prireditve, pri katerih je v ozadju komercialni interes. V tem primeru se navadno opravičim. Drugače pa se skušam udeležiti vseh prireditev, na katere me povabijo.

Kaj pa prireditve, kot so obletnica dražgoške bitke ali obletnica priključitve Primorske?

Povabili so me in prosili, če bi lahko nastopil kot govorec. Zdaj me vabijo kot govorca na proslavo ob dnevu reformacije. Ena od funkcij predsednika republike so tudi vabila na prireditve, na katerih naj bi govoril. Odzovem se, če le morem.

Določen del politike vam očita, da se udeležujete predvsem ideološko obarvanih prireditev.

Če me povabijo, drugače ne. Kritiki bi lahko prišli do mene, mi razložili, kaj od mene pričakujejo in bi se o tem pogovarjali. Neodgovorno je trditi, da razdvajam Slovence. Vendar smo videli takšna dejanja, kot je izgon praporščakov, ne samo borcev NOB, temveč tudi predstavnikov organizacije TIGR in Združenja general Maister. To se mora oceniti kot neprimerno in to je pričakovani odziv predsednika republike na neki dogodek, ki resnično ni bil primeren.

Ali se vam morda zdi, da so vsa ta ideološka trenja zgolj orodje za odvračanje pozornosti od vsakodnevnih težav?

To je mogoče del razlage za pojave te vrste, toda predsednik republike jih ne stopnjuje. Kateri moj govor bi lahko ocenili za nespravljiv? Veliko sem govoril, v kateri smeri moramo iti, da bomo postali bolj spravljivi, in opozarjal, da je med ljudmi veliko sprave. Razdvajanje gojijo le politične elite, ki računajo, da bodo imele od tega politično korist.

Ali bi moral vsak predsednik države delovati z roko v roki z aktualno vlado?

Predsednik republike mora razumeti vlado, vendar jo mora opozoriti na probleme, če ti obstajajo. Ne moremo si več privoščiti pometanja problemov pod preprogo. Če na ta račun nastane kritična pripomba ali opazka, jo je treba razumeti. Naloga predsednika je, da mora opazovati in opozarjati na probleme in predlagati rešitve.

Očitajo vam, da ste zaviralec vladnih projektov.

Dva večja vladna projekta, reformo trga dela in pokojninsko reformo, sem večkrat javno podprl. Pokojninsko reformo sem podpiral že v času, ko so ji v prejšnji verziji nasprotovale nekatere sedanje vladne stranke. Podprl sem tudi ministra Andreja Vizjaka, ker dobro vodi ta pogajanja. Ima občutek in posluša sogovornike, pripravljen je modificirati vladna stališča in ima možnosti doseči sporazum. Njegov slog pogajanj je boljši od tistega, ki ga je imel nekdanji minister Ivan Svetlik. Minister Vizjak je pokazal več fleksibilnosti in prav je, da se to opazi. Zato podpiram vladna prizadevanja, da bi pri teh dveh reformah dosegla napredek. To ilustrira tudi moj odnos do vlade. Podpiram stvari, ki jih vlada dobro dela.

Ali podpirate ustanovitev slabe banke in ustanovitev državnega holdinga?

Tu vidim težave, ker gre za dva velika projekta, pri katerih bi bilo treba doseči konsenz. To sem pričakoval in o tem sem govoril s predstavniki vlade. Poleti je bil dosežen dogovor strank glede ustanovitve posebnih delovnih skupin. Delo so opravile, vendar je na koncu prišlo do preglasovanja. O tem sem se pogovarjal z našimi ekonomisti in ugotovil sem, da so izjemno močni pomisleki glede sistema slabe banke, kakršen je bil sprejet.

Tudi glede Vizjakovih reform ni prav velikega konsenza, saj gospodarstvo opozarja, da so reforme premile.

To bomo videli. Do odločitve je še kar nekaj časa za pogajanja.

Prav gospodarstvo oziroma gospodarski razvoj bi najbrž moral biti osrednji cilj Slovenije oziroma slovenskega razvoja v prihodnosti.

Zagotovo, vprašanje je le, na kakšen način se bo to doseglo. Zavzemam se za večjo fleksibilnost delovnega trga, da bi se mladim odpirale zgodnje priložnosti za zaposlovanje za nedoločen čas in da bi se poenostavili postopki odpuščanja in najemanja delavcev. Vendar se je o tem treba pogovarjati. Lahko pohvalim vladno idejo, za katero se tudi sam dolgo zavzemam – nič o mladih brez mladih.

Prebrali smo, da ste zaradi trenutnega položaja v veliki prednosti pred drugima kandidatoma, da vas mediji drugače obravnavajo ...

Počutim se kot aktiven predsednik in kot aktiven kandidat za drugi mandat. Od samega začetka sem poudarjal, da želim biti aktiven predsednik in zato veliko hodim po Sloveniji. Ne zdi se mi prav, da bi kot predsednik sedel v svoji pisarni ter bral časopise in interna gradiva. Treba je biti na terenu in veliko sem med ljudmi. Naredili smo statistično analizo mojih obiskov občin in vseh stikov, ki sem jih imel, in ugotovili, da je bilo vse kar primerno razporejeno. Ljudje vidijo in opazijo, da se z njimi pogovarjam in dajem predloge. Upam, da se to razumevanje izraža v podpori, ki jo dobivam. Vendar gre tu le za načelo aktivnega predsednika in aktivnega kandidata. Vse drugo je potem stvar volje volivcev.

Dejali ste, da se v medijih ustvari neka slika, ki ne kaže resnice. Namigujete, da mediji bolj povzemajo govorice, kot iščejo pravo resnico?

Oscar Wilde je nekoč dejal, da resnica pogosto ni čista in nikoli ni enostavna. Za resnico se je treba pošteno potruditi, zato bi želel, da bi mediji delovali kar najbolj poglobljeno in analitično. Vendar je takšno medijsko delovanje lahko dolgočasno in premalo komercialno. Tu gre za veliko dejavnikov. Mediji niso le poročevalci in iskalci resnice, temveč tudi ustvarjalci virtualne resničnosti. Vse to je treba razumeti. Za demokratično družbo je svoboda izražanja tako temeljna vrednota, da je treba biti previden in se izogibati očitkom. Je pa res, da imamo v Sloveniji takšno medijsko sceno, kakršni smo sami. Te moramo upoštevati. Mediji so del naše stvarnosti in jo tudi ustvarjajo.

V ustvarjanju te stvarnosti ste bili tudi sami deležni očitkov s prirejenimi dokumenti, na osnovi katerih so hoteli doseči vašo razrešitev.

To je bilo zelo grdo in nemoralno. Vendar imam osebno stališče o teh rečeh. Nemoralne poteze največ povedo o tistem, ki jih izvršuje, in so v bistvu neke vrste samoobtožba. Pri nas imamo dovolj razumnih ljudi, da ločijo zrnje od plev.

Kakšno volilno udeležbo pričakujete?

Dobro. Mislim, da so ljudje zainteresirani za te volitve. Po anketi v Večeru naj bi bila volilna udeležba kar 70-odstotna. Ne vem, ali je to realno, mislim pa, da bo dobra.

Je za vaš dober rezultat pomembna visoka udeležba na volitvah?

Tako je. Predsednik republike je tako ali tako na strani dobre volilne udeležbe. Tudi s stališča svoje kandidature si želim visoko udeležbo. Dobra volilna udeležba krepi legitimnost. Na neki način se pokaže volja ljudi, in to je politično kar pomembno.

Pričakujete odločitev v prvem krogu, glede na to, da veljate za favorita?

Popolnoma nobenih računov nimam in ne želim napovedovati ničesar. Vloga favorita ima dobre in slabe strani. Na favorita je usmerjene tudi več nemoralne kritike, del volivcev pa celo misli, da ni treba priti na volitve, če je kateri od kandidatov premočan. Vendar se vedno izide, če si zainteresiran za čim večjo volilno udeležbo.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani