Prvi posvet pri predsedniku republike dr. Janezu Drnovšku je potekal na temo posledic iraške krize za Republiko Slovenijo

Ljubljana, 01/17/2003 | sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes povabil na posvet ugledne strokovnjake in politike, da bi z njimi izmenjal poglede na možne varnostne, zunanjepolitične in gospodarske posledice iraške krize za Slovenijo. Z odpiranjem vprašanj o varnostnih, mednarodno-političnih in gospodarskih implikacijah iraške krize za Slovenijo je želel današnji posvet vzpodbuditi razmislek o možnih strategijah, s katerimi lahko Slovenija te posledice obvladuje in usmerja. Po drugi strani je razprava odprla tudi vprašanje odgovornosti in širšega delovanja Slovenije v mednarodni skupnosti.

Na današnjem posvetu so sodelovali: dr. Bojko Bučar, dr. France Bučar, dr. Anton Grizold, Jurij Gustinčič, Marko Kosin, dr. Iztok Podbregar, dr. Anton Žabkar, dr. Boštjan Žekš ter skupina novinarjev, ki se strokovno ukvarjajo s področjem mednarodnih odnosov.

Udeleženci današnjega pogovora so ugotovili, da obstaja velika verjetnost mednarodnega posega zoper iraški režim, in da, četudi bi si Slovenija želela mirno rešitev krize, na odločitev o tem nima realnega vpliva. Strinjali so se, da lahko možni vojaški poseg sproži vrsto posledic, ki lahko po eni strani vplivajo na sedanji sistem mednarodnih norm in institucij in na mednarodno varnost, po drugi strani pa tudi na varnostni, mednarodni in gospodarski položaj Slovenije. Razpravljalci so menili, da bi odločitev ZDA za unilateralno akcijo marginalizirala Organizacijo Združenih narodov in druge multilateralne mednarodne mehanizme. Hkrati pa so ugotavljali, da je verjetnost, da bo prišlo od enostranskega vojaškega posega ZDA, relativno majhna, saj niti ZDA kot daleč najmočnejša država ne morejo delovati popolnoma enostransko, kar dokazujejo tudi resni ameriški napori za pridobitev neke širše mednarodne podpore. Nekateri udeleženci so ob ocenjevanju elementov možne vojaške intervencije proti Iraku poudarili nesprejemljivost metod, ki jih uporablja avtoritarni iraški režim, in ki vključujejo najtežje kršitve človekovih pravic prebivalstva in iniciranje vojn proti sosednjim državam.

Več udeležencev je poudarilo pomen vključevanja Slovenije v mednarodne organizacije, kot sta Evropska unija in Nato, saj so menili, da na takšen način Slovenija utrjuje svoj položaj v mednarodnih odnosih in si povečuje vpliv preko tistega, ki bi ji "pripadal" na osnovi objektivnih dejavnikov moči. Poleg tega se z vključevanjem v multilateralne organizacije krepijo tudi pozitivni dvostranski odnosi s tretjimi državami. Poseben poudarek so razpravljalci dali potrebi po odgovorni in dejavni vlogi Slovenije v mednarodni skupnosti, saj se ne nahaja v vakuumu, temveč je – tudi zaradi procesov internacionalizacije in globalizacije -- močno vpeta v te odnose. Nekateri so v svojih prispevkih opozorili tudi na potrebo po profiliranju slovenske zunanje politike v smislu regionalnosti. Poseben poudarek je bil v tem okviru namenjen regiji Jugovzhodne Evrope, pri stabilizaciji katere lahko po mnenju razpravljalcev Slovenija igra pomembno vlogo tudi, ko bo postala del Evropske unije.

V zvezi z možnimi varnostnimi učinki iraške krize se je več udeležencev strinjalo, da se lahko zaradi preusmeritve pozornosti na to krizo zmanjša zanimanje mednarodne skupnosti za konsolidacijo regije Jugovzhodne Evrope, kar se po mnenju nekaterih dogaja tudi že zaradi drugih razlogov, predvsem zaradi nezadovoljstva z doseženimi rezultati. Izraženo je bilo tudi mnenje, da predstavlja dogajanje v zvezi z iraško krizo velik preizkus za države, ki so bile na Praškem vrhu povabljene v zvezo Nato. Udeleženci so se zadržali tudi okrog vprašanja o možnem vplivu iraške krize na odločitev o slovenskem članstvu v Natu in menili, da bi le-ta lahko vplivala na podporo članstvu Slovenije v Natu.

Predsednik republike namerava tudi v prihodnje sklicevati posvete, na katerih bodo obravnavane strateško pomembne teme.