Nagovor predsednika dr. Drnovška na odprtju 10. slovenskih dnevov knjige
Ljubljana, 04/18/2005 | govor
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se je danes na Kongresnem trgu udeležil odprtja 10. slovenskih dnevov knjige.
Udeležence je nagovoril z naslednjimi besedami (nelektoriran zapis):
Spoštovane gospe in gospodje, vsi, ki ste se zbrali tukaj, da že desetič zapored počastimo knjigo s tem prijaznim dogodkom. Mislim, da imam tudi sam težave s tem, da bi iznašel kakšen nov izraz, s katerim bi utemeljil pomen knjige. Dejstvo je, da Slovenci še znamo ceniti knjigo in jo morda spet vedno bolj cenimo. Da spoznavamo, da potrošništvo in materialne dobrine ne morejo izpolniti našega življenja in da se vedno znova vračamo h knjigi, da se ustavimo v tem hitrem, včasih prehitrem življenju, da se zamislimo nad sabo, nad svetom, da poskušamo najti kanček miru v sebi in v drugih. In to je tisto, kar je zelo pomembno, tisto, kar nas dela človeka in ohranja upanje, da bomo tudi v prihodnosti znali najti prave odgovore za Slovenijo, Slovence, pa tudi za človeštvo.
Letos se prvič srečamo ob prazniku slovenske knjige po našem vstopu v Evropsko unijo. Slovenščina je postala eden izmed uradnih jezikov Evropske unije, s tem ji je formalno zagotovljen status, zagotovljena prihodnost v družbi veliko večjih narodov. Vendar bo slovenščina cvetela, če jo bomo sami gojili, če bomo pisali in brali slovenske knjige. Lepo je govoriti druge jezike, to je za manjši narod sploh pomembno, vendar nikoli ne morejo nadomestiti materinega jezika, ne morejo nam dati tistega, kar nam lahko da slovenska knjiga.
Prepričan sem, da se bomo tega zavedali, da bomo na ta način vzdrževali svojo identiteto Slovencev tudi v prihodnje, da se ne bomo zlili v konglomerat drugih, večjih narodov, ampak bomo znali ohraniti to svojo pozitivno različnost, drugačnost, pa kljub vsemu znali biti tudi Evropejci, univerzalni ljudje, ki jih bo zanimal razvoj vsega človeštva. V želji, da bi naši pisatelji še naprej pisali dobre knjige, da bi jih vsi Slovenci in Slovenke čimveč prebirali, v želji, da bi tudi popravili nekatere materialne osnove našega založništva, predvsem pisanja in izdajanja knjig; namreč, kot sem obveščen, je položaj pisateljev zdaj morda slabši kot kdajkoli, v materialnem smislu. Vendar nam močna prisotnost tudi na našem današnjem srečanju najbrž daje upanje in pričakovanje, da se bo tudi za to našla boljša rešitev.
Želim vam vsem skupaj čimveč lepih in dobrih knjig.