Slovenija je lahko pomembna članica mednarodnih institucij
Ljubljana, 10/13/2003 | govor
Uvodni nagovor predsednika republike dr. Janeza Drnovška na prvih Pogovorih o prihodnosti Slovenije (neavtoriziran zapis). Zapis pogovora na temo Aktivna in prepoznana Slovenija v svetu je v celoti objavljen na spletnih straneh:
http://www.prihodnost-slovenije.si
=========================
Spoštovane gospe in gospodje, lepo vas pozdravljam. Veseli me, da ste se odzvali povabilu in predlagam, da pričnemo današnji prvi pogovor v seriji podobnih pogovorov, ki jih na različne teme in vprašanja, pomembna za prihodnost Slovenije, želim opraviti.
V pripravah na pogovore smo veliko razpravljali o tem, kaj od njih pričakujemo in kakšen smisel imajo. Sam sem ves čas želel pričakovanja uokviriti v neko realnost, saj se najbrž vsi dobro zavedamo, da so pogovori in razprave o sicer pomembnih vprašanjih lahko vedno koristni, vendar sam pogovor ne more najti nekih čarobnih formul, rešitev za prihodnost. Mislim pa, da lahko sproži razmišljanja, dodatne aktivnosti, interakcije. Predvsem pa sem želel s temi pogovori doseči, da za isto mizo povežejo ljudi z različnim mišljenjem, iz različnih struktur, ljudi iz formalnih institucij - vlade, državnega zbora, ljudi iz znanosti, univerz, inštitutov, pa tudi nevladnih organizacij in civilne družbe. Naš namen ob tem je, da v pogovore vključimo tudi čim širšo javnost, čimveč državljanov, zato smo tudi odprli spletni forum in upam, da bomo vzpostavili tudi širšo komunikacijo, pritegnili tudi tiste, ki imajo morda občutek, da s svojim mnenjem in svojimi stališči o številnih družbenih vprašanjih prihodnosti ne morejo priti blizu. Ta vprašanja pa zanimajo prav vsakega državljana.
Danes začenjamo s strateško temo, zunanjepolitično temo, z vprašanjem geopolitičnega razvoja sveta v prihodnosti, kakšni so možni vzorci oz. kakšni so možni razvoji v prihodnosti, v kakšnem okolju se lahko Slovenija znajde v prihodnjih letih in desetletjih; kakšni naj bi bili naši odgovori na scenarije prihodnosti, kakšno politiko naj bi Slovenija ob tem vodila. Zdelo se nam je zanimivo s takšnimi pogovori začeti na neki točki, ko smo dosegli tiste cilje, za katere včasih pravimo, da so bili sami po sebi razumljivi, tako rekoč na dlani: članstvo v Evropski uniji in zvezi Nato. Postavili smo si jih po osamosvojitvi in skupaj z drugimi državami, ki so bile v podobni situaciji, poskušali čimprej ustrezno spremeniti naše institucije, sistem, zakonodajo. Zdaj smo v veliki meri to storili, smo na pragu članstva v Evropski uniji, v zvezi Nato in postavlja se vprašanje, kako naprej, kakšna bo naša politika, izhajajoč iz tega, da bomo člani tako ene kot druge institucije. Znašli se bomo v novih okoljih, v novi družbi, Slovenija se bo morala profilirati s svojimi stališči in svojimi pogledi na številna vprašanja, tako v okviru Evropske unije, kot tudi v svetovnem okviru. To pa se mi zdi posebej vredno razprave in tudi sistematične priprave. Slovenija je lahko sorazmerno pomembna članica teh institucij, tudi drugih, kot je Organizacija združenih narodov, če bo imela pretehtana, konsistentna stališča, če jih bo znala tudi ustrezno predstavljati. Po moji izkušnji, ker sem tudi sam daljše obdobje vodil vlado, je vlada morala velikokrat strateško reagirati in tudi razmišljati, vendar je bilo to včasih težko; ob množici tekočega dnevnega dela, številnih operativnih nalog, problemov, izzivov je včasih zmanjkalo časa in volje za poglobljen razmislek in razpravo o nekaterih vprašanjih. Ker je bila naša pot v tem obdobju precej jasno začrtana, čeprav je seveda včasih prihajalo do skoraj kriznih situacij in vprašanj, ki smo jih pač ustrezno razreševali – vendar je bila kljub vsemu ta pot dokaj jasna. Za naprej se mi zdi, da bi bilo zelo koristno vzpostaviti poleg vladnega in parlamentarnega odločanja tudi neko stalno kroženje, izmenjavo mnenj med vsemi temi institucijami, med "think tanki", kot bi rekli v ZDA, med vladnimi institucijami, navsezadnje med vsemi odgovornimi posamezniki, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, tako da bi čim bolje povezali naše potenciale. Zato razmislek o prihodnjem delovanju Slovenije na svetovnem prizorišču, o njenem profiliranju, vidim ne samo skozi današnji razgovor, ampak verjetno skozi več prihodnjih pogovorov. Nekatera vprašanja bomo še posebej izpostavili, potrebno jih je obdelati za naprej, tako da bi bil po moji oceni lahko zelo pomemben rezultat naših pogovorov stalna izmenjava mnenj, sinergija, morda neka nova kvaliteta tudi v odločanju naše države o najbolj pomembnih vprašanjih prihodnosti.
Svet ni enostaven, svetovna situacija je zapletena. Nekateri mislijo, da bolj, kot je bila v preteklih letih ali vsaj v preteklem letu. Postavljajo se številna vprašanja, tu so varnostne grožnje, borba s terorizmom. Gre tudi za vprašanje nadaljnjega izgrajevanja svetovnih odnosov, borba z revščino. Nekateri smo namreč prepričani, da se s terorizmom ni mogoče boriti samo s policijsko-vojaškimi sredstvi, ampak da bo potrebno tudi zmanjševati največje napetosti, ki so v svetu, tudi med revnimi in razvitimi, razlike med posameznimi civilizacijami. Vzpostaviti moramo konstruktiven dialog; tu so vprašanja okolja in okoljskih izzivov v prihodnosti, kako bolj aktivirati svetovno zavest, da bo našla prave odgovore za vedno večje okoljske spremembe in tudi probleme, ki jih lahko iz tega naslova pričakujemo v prihodnosti. Skratka, tu je splet vprašanj, poleg tistih čisto klasičnih, klasično geopolitičnih, ki so pač vprašanja razmerja moči med posameznimi državami, skupinami, med posameznimi silami. In kam se Slovenija v tem kontekstu uvršča? Vse to se med sabo prepleta v posameznih vprašanjih, odločitvah, ki jih je potrebno sprejemati.
Verjetno nam bo po tej razpravi ostalo za naprej še nekaj specifičnih razprav s tega področja. Položaj Slovenije v Jugovzhodni Evropi na primer. Glede na dediščino iz preteklosti ima ta položaj svoje pluse in minuse in mislim, da bo potreben stalne obravnave in analiziranja in tudi sistematične, konsistentne dejavnosti, politike; vprašanje odnosov z Rusijo, slovanskimi državami – s tem se posebej ukvarjamo in posebej analiziramo ter vodimo ustrezne aktivnosti; vprašanje sodelovanja z malimi državami – tu imamo zanimivo iniciativo Islandije, ki želi vzpostaviti dialog med malimi državami, in njihov odnos do svetovnih problemov, izhajajoč iz predpostavke, da je med njimi veliko podobnosti in da bi izmenjava izkušenj in sodelovanj lahko bila koristna. Skratka, poleg temeljnih, strateških vprašanj, je še vrsta posamičnih, o katerih bi se lahko pogovorili tudi na specializiranih pogovorih. Vsak predlog, vsaka iniciativa z vaše strani bo zelo dobrodošla.
Kakšen bo končen rezultat tega – pričakujem, da bo to aktivnost, ki bo trajala dalj časa in bo imela, če bo uspešna, svoje učinke na različnih področjih. Kot predsednik države bom poskušal mnenja, stališča, ki bi se izoblikovala v teh naših pogovorih, izoblikovati v neko oceno, poročilo o situaciji na določenem področju, morda z nekaterimi priporočili, z nekaterimi alternativnimi možnostmi razvoja. Takšno poročilo bi lahko podal javnosti, morda državnemu zboru, če bi se tako dogovorili. To bi lahko pomagalo uradnim institucijam pri njihovi politiki in bi po svoje predstavljalo tudi neko sintezo sodelovanja stroke, nevladnih institucij in državljanov.
Toliko za uvod. Zelo me veseli, da ste se danes udeležili pogovora skoraj vsi, ki ste bili vabljeni in da je dosedanji odziv na idejo o pogovorih o prihodnosti zelo pozitiven. Vesel sem tudi, da so z mano predstavniki naših formalnih institucij, če tako rečem – predsednik državnega zbora, predsednik vlade, predsednik državnega sveta. Že od samega začetka sem želel, da ti pogovori oz. ta iniciativa ne bi izpadla kot nekaj, kar bi sodilo v okvir katerekoli druge institucije, da ne bi konkurirali delu teh institucij, ampak da bi bili neka dobrodošla dopolnitev, ne pa neka konkurenca, nekaj, kar bi posegalo v dnevno politično debato in igralo kakršnokoli vlogo v razmerju med strankami, parlamentom, vlado in podobno. Namen je popolnoma jasen, konstruktiven – povezati čimveč znanj, mnenj, potencialov, morda dodati nekaj več k temu, kar že imamo, in ne ustvarjati nekih napetosti ali kakršnihkoli drugih namenov. Veseli me, da očitno vsi tako gledamo na to.
Hvala.