Pismo predsednika republike predsednikom držav in vlad Evropske unije in predsedniku Evropske komisije
Ljubljana, 10/25/2005 | sporočilo za javnost
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je pred neformalnim zasedanjem voditeljev držav Evropske unije 27. oktobra v Veliki Britaniji poslal pismo predsednikom držav in vlad Evropske unije in predsedniku Evropske komisije Manuelu Barrosu, v katerem je pojasnil svoje poglede na reševanje problemov, ki zadevajo prihodnost Evropske unije. V pismu je zapisal:
1. Z ratifikacijo ustavne pogodbe moramo nadaljevati. Preveč evropske energije in dobre volje je bilo vložene v ta projekt, da bi ga kar opustili. Vsaka alternativa pa pomeni začetek na novo in dodatno izgubo časa, z enakimi riziki ratifikacije v prihodnosti. Evropska unija potrebuje tak institucionalni okvir za svoje delovanje. Tudi prihodnje razširitve ga potrebujejo. Zato predlagam šefom držav in vlad, da z novim zagonom pristopimo k temu projektu. Prepričajmo evropske državljane, da evropski mir, prosperiteta in vpliv v svetu zavisijo od naše sposobnosti, da gremo naprej, da napravimo tudi ta korak. In potem se vrnimo k državljanom Francije in Nizozemske in v konstruktivnem pogovoru z njimi najdimo pravo rešitev.
2. Ključni element dogovora o evropski finančni perspektivi 2007-2013 je skupna kmetijska politika. Nujne so spremembe. Moramo slediti času in novim zahtevam. Zavedam se, da je ne moremo čez noč postaviti na glavo. A pomembne korake lahko napravimo. Predlagam, da zmanjšamo financiranje neposrednih subvencij iz prvega stebra skupne kmetijske politike s 100% na 75%. Tiste države, ki bi same želele ohraniti 100% financiranje, bi to lahko storile iz nacionalnih sredstev. Hkrati predlagam, da nekoliko povečamo sredstva za razvoj podeželja in zlasti bio pridelavo kmetijskih proizvodov. To bi morala postati glavna prioriteta evropskega kmetijstva. Ob tem bi dodatno financirali tudi razvoj nekmetijskih dejavnosti- malih podjetij na kmetijskih območjih v funkciji ohranjanja podeželja in delovnih mest.
3. Podpiram ustanovitev t.i. globalizacijskega sklada, o katerem je govoril predsednik evropske komisije Barroso in to še v večjem finančnem obsegu. Sklad bi podprl evropske regije, ki so posebej prizadete zaradi zapiranja delovnih mest kot posledica pritiska svetovne konkurence. Na Evropo pritiskajo poceni izdelki iz nekateri držav v razvoju, ki so poceni zaradi nespoštovanja delovnih, socialnih in okoljskih standardov. Dokler se ti standardi ne bodo dvignili in približali evropskim, je tak sklad upravičen. EU pa naj v mednarodnih forumih vrši pritisk na te države, da svoje standarde prilagodijo na nivo, ki bo zagotavljal človeku dostojno življenje. S tem se bo zmanjšal tudi migracijski pritisk iz teh držav. Ob tem pa je nujno, da EU napravi vse, kar je možno, da bi svetovni trgovinski in finančni odnosi postali bolj uravnoteženi in omogočili dostojno preživetje državam v razvoju. V tem trenutku je najbolj kritičen moment v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), kjer bi morali do konca leta uspešno zaključiti pogajanja o Doha rundi. EU bi morala sprejeti izziv ZDA in pristati na enako znižanje izvoznih subvencij, uvoznih tarif in kvot oz. njihovo odpravo.
4. V prihodnji finančni perspektivi bi morala EU nameniti več sredstev za doseganje ciljev lizbonske strategije: za raziskave, izobraževanje, spodbujanje konkurenčnosti.
5. Za uravnoteženje finančnih odnosov v Evropski uniji, bi morala Velika Britanija pristati na postopno odpravo t.i. britanskega rabata v toku prihodnje finančne perspektive do leta 2013.
S tem in na podlagi znižanja kmetijskih subvencij iz prve točke bi EU pridobila potrebna sredstva za financiranje aktualnih prioritet, brez zvišanja skupnih proračunskih sredstev.