Pristopna pogodba k EU je ugodna za Slovenijo

Ljubljana, 04/16/2003 | izjava

Pogovor predsednika dr. Janeza Drnovška za Radio Slovenija pred podpisom Pristopne pogodbe k Evropski Uniji (neavtoriziran zapsi):

Novinarka: Gospod predsednik ali je pristopna pogodba ugodna za Slovenijo?

Dr. Drnovšek: Da, ugodna je. Dolgo časa smo se pripravljali in pogajali in mislim, da je v pristopni pogodbi tisto, kar se je največ dalo storiti in da Sloveniji kot članici zagotavlja dober začetek v EU, dobro izhodišče za obdobje, ki se začenja, obdobje skupnega sobivanja z drugimi evropskimi državami v EU.

Novinarka: Drugo vprašanje se seveda nanaša na to, ali smo res dovolj pripravljeni za EU?

Dr. Drnovšek: Mislim, da je Slovenija od desetih podpisnic najbolje pripravljena in da je naše gospodarstvo v veliki meri že integrirano v evropski gospodarski prostor, že nekaj časa uspeva v ostri konkurenčni borbi z drugimi podjetji in državami na evropskem trgu. Mislim, da kakšnih posebnih težav in šokov ne bi smelo biti ob tem, ko bomo tudi formalno postali člani EU in da se je ta integracija v preteklem obdobju postopno že zgodila v zadnjih desetih letih. Sedaj smo na tem, da jo formaliziramo. Tudi velik del zakonodaje smo že sprejeli in prilagodili. Ne pričakujem kakšnih posebnih težav, pričakujem pa pričetek nekega novega obdobja, kjer se ne bomo več pogovarjali o tem, kako se pripraviti, kako priti do članstva, kako priti na nek način do tega, da nas bodo začeli obravnavati kot enakopravne partnerje. Sedaj bomo enakopravna članica in začela se bo vsakodnevna borba in vsakodnevna pogajanja o interesih, o najboljših rešitvah, o katerih se bodo članice EU skupaj dogovarjale. Pri tem bo seveda veliko tudi kompromisov, tudi kakšnih vmesnih rešitev, včasih mi ne bomo najbolj zadovoljni, včasih drugi ne bodo, ampak takšno je sodelovanje in skupno življenje v tej zvezi evropskih držav.

Novinarka: Ali morda pričakujete, da katera od članic ne bo ratificirala pristopne pogodbe?

Dr. Drnovšek: To bi bilo presenečenje, realno tega ni za pričakovati. Tudi kar se tega tiče, smo v preteklem obdobju posvetili dovolj pozornosti, da smo odnose z nekaterimi državami uravnovesili, jih povsem umirili, npr. z Italijo, tudi Avstrijo, tako da so dobri, prijateljski, da so nekatere teme iz preteklosti šle v malo v ozadje in ne pričakujemo, da bi te teme iz preteklosti obremenjevale proces ratifikacije. Res je, da so se razmere v svetu in tudi znotraj EU ob Iraški krizi nekoliko zapletle, vendar ne pričakujem, da bi to vplivalo na sam postopek ratifikacije.

Novinarka: Se vam zdi, da smo prav ravnali, imeli prava stališča v zvezi z Iraško krizo in vojno?

Dr. Drnovšek: Poskušali smo najti prava stališča in pri tem upoštevali tudi to, da smo v postopku ratifikacije naših sporazumov, tako članstva v Natu, kot tudi v EU in zato tudi iskali pravzaprav neka uravnotežena, vmesna stališča. Tudi sama Iraška situacija ni bila črno bela, ni neke absolutne resnice o tem, kdo ima prav. Ali imajo prav nekatere evropske države kot je Francija, ali imajo prav tiste, ki so bliže ameriškemu stališču? Teh je tudi v EU kar nekaj. Mislim, da je resnica nekje vmes in tudi naše stališče se je ves čas skušalo približati temu; včasih manj, včasih bolj uspešno.

Novinarka: Za konec pa še to, pripravlja se konvencija, bodoča podoba Evrope, slišati pa je, da naj bi jo sprejeli še pred našim polnopravnim članstvom, torej pred majem prihodnjega leta. Ali to pomeni, da bo Slovenija šla pravzaprav v neznano skupnost?

Dr. Drnovšek: Pravzaprav vsi gredo na nek način v neznano prihodnost. Prihodnost nikoli ni povsem znana. Kakšne bodo prihodnje institucionalne rešitve v Evropi je v tem trenutku zelo težko reči, ampak celoten širok okvir, ki je že postavljen, ki ga sestavlja ogromno že sprejetih zakonov, ki veljajo v EU, sprejetih smernic, ta bo ostal. Gre predvsem za diskusijo, kakšen bo način odločanja, koliko bo še soglasja s tem, da se morajo vsi strinjati; koliko bo lahko večinskega odločanja, da so lahko nekateri preglasovani in seveda, kje bo več teže - ali v Evropski komisiji ali v Evropskem svetu, kjer gre bolj za medvladne odnose, kjer so zastopane vlade in nacionalne politike, kjer se neposredno dogovarjajo; ali bo več težišča na neki prihodnji evropski vladi, ali še vedno na medvladnem dogovarjanju. Pričakujem, da bo tudi tu prišlo do nekega vmesnega stališča, do neke vmesne rešitve. Nekaj sprememb pa najbrž bo, nekaj bojazni, da bo pri sedanjem mehanizmu petindvajsetih držav težko učinkovito delovati, je tudi upravičene. Kljub vsemu bo najbrž potrebna kakšna sprememba, ki bi povečala učinkovitost skupnega delovanja.

Novinarka: To pomeni, v tem času, če se odločijo pred prvim majem prihodnjega leta sprejmejo konvencijo, lahko vplivali, da bomo soodločali, kakšna bo podoba EU?

Dr. Drnovšek: Že sedaj sodelujemo v teh razpravah in imamo možnost vpliva. Verjetno je še najmočnejši vpliv tam, kjer se povezujemo z drugimi državami, ki imajo podobna stališča kot mi. To je zdaj skupina osemnajstih držav in večina od teh so že članice EU. Nekatere so sedaj nove članice in skupna teža teh držav bo najbrž le dala nek vpliv in nek rezultat na izid konvencije.

Novinarka: Hvala vam.

Dr. Drnovšek: Hvala tudi vam.

napredno iskanje