Pojasnilo Urada predsednika Republike Slovenije na komentar dr. Vlada Miheljaka "Dobro jutro, gospod predsednik!" - Dnevnik, 14.januar 2004

Ljubljana, 01/15/2004 | pojasnilo in popravek

Cenjeni kolumnist Iz menaže dr. Vlado Miheljak je v svojem premisleku (Dnevnik, 14.1.2004) opozoril na primer Slovencev kot "zamudniške nacije", na "zamudniškega predsednika države" in nenazadnje na "pravo formulo" mednarodne prepoznavnosti naše države: "kot gnojišče nestrpnosti, ksenofobičnosti, etnične in kulturne zaprtosti".

Smo družba in država, ki ima toliko svobode, da lahko sleherni pove in izrazi to, kar osebno misli o državi, narodu ali naciji in o predsedniku države. Pri tem gre tudi za resen osebni vrednotni premislek slehernika do sebe, drugega, do naroda in nenazadnje do države. Tudi zaradi tega, da ne bi takšne sodbe spodbujale škodljivo nestrpnost, ksenofobičnost in nerazumevanje. Žal smo nemalokrat pri teh sodbah površni in jih izrekamo v težnji, da drugega ali pa cel narod vnaprej negativno stigmatiziramo. Upamo, da kolumnist v zadnji kolumni ni imel takšnega namena, kot si ga lahko ustvarimo iz prebiranja njegovih analitičnih premislekov. Pričakovali bi, da bi pri izrekanju vrednotnih sodb kolumnist vsaj skušal upoštevati, če jih že ne želi omeniti, dejstva tudi, če jih ni mogoče vključiti v izbrani miselni vzorec sporočila.

Predsednik republike s kolumnistom ne deli mnenja, da smo Slovenci zamudniška nacija, da je država mednarodno prepoznavna kot gnojišče nestrpnosti, ksenofobičnosti, etnične in kulturne nestrpnosti. Ne zanika, da takšni posamični pojavi so, vendar pa jih ne moremo posploševati na ves narod in vso državo. S tem zanikamo vse napore, ki jih v preseganje takšnih pojavov vlagata vlada, državni zbor in dejavniki na lokalnem nivoju. Gotovo nismo v celoti zadovoljni z doseženim, vendar so svoboda in demokracija ter demokratični odnosi proces, ki imajo svoje zgodovinske in človeške omejitve, ki pa jih moramo z vztrajnostjo, osebnim dialogom in zaupanjem neprestano širiti in utrjevati.

Glede "zamudniškega predsednika države" in glede njegove odgovornosti za širjenje ksenofobije in nestrpnosti v državi pa le to: kakšne so bile možnosti in pogoji delovanja v nekdanjem predsedstvu skupne države in kakšen je bil "upor" dr. Janeza Drnovška si lahko kolumnist prebere v njegovi knjigi, ki popisuje dogodke in ravnanja v tedanjih okoliščinah. Glede vloge in odgovornosti dr. Janeza Drnovška v zvezi z "opozorili dr. Bavcona" pa predlagamo, da si kolumnist prebere sporočila za javnost in pojasnila v tej zvezi, ki jih je urad predsednika vlade in predsednika države preko STA posredoval javnosti od leta 1994 dalje.

Predsednik republike bo tudi v prihodnje, ko bo ocenil in v skladu s svojimi ustavnimi pristojnostmi in dolžnostmi, tako z javnimi pozivi kot s pogovori s politiki, političnimi strankami in drugimi spodbujal demokratični dialog, dogovarjanje in iskanje pravičnih in pravno utemeljenih rešitev ne le problema izbrisanih, ampak tudi drugih vprašanj, ki bi lahko omejevale ustavno zajamčene pravice in svoboščine posameznikov, avtohtonih narodnih skupnosti, etničnih in verskih skupin. Predsednik republike je namreč prepričan, da je možno le z demokratičnim dialogom in zaupanjem v pravno državo reševati odprta vprašanja in ne le z administrativnimi ali političnimi posegi države v korist ene ali druge strani. To so modeli, ki se jih je posluževala nekdanja skupna država in katerim, po mnenju predsednika republike, ni mesta v skupnosti evropskih držav.

Odnosi z javnostmi
Urad predsednika republike

napredno iskanje