arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Obisk Osnovne šole Vrhovci, kjer so v okviru humanitarne akcije Svet za Darfur začeli zbirati sredstva za pomoči potrebne otroke v Darfurju (14.02.2006)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Pogovor predsednika dr. Drnovška za TV Slovenija

Ljubljana, 09/24/2004  |  intervju


ikona videoPosnetek pogovora (na strežniku RTV SLO)

S predsednikom se je o dogodku, ki se je zgodil v sredo na slovensko-hrvaški meji, in odzivih nanj pogovarjala novinarka Manica J. Ambrožič (neavtoriziran zapis).


Novinarka Manica J. Ambrožič: Gospod predsednik, dogodek ob Dragonji je razgrel politično javnost, tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem, kako ga komentirate?

Dr. Drnovšek: Precej neprijeten dogodek za obe državi. Presenečen sem nad precej grobo reakcijo hrvaške policije. Res je, da je sam dogodek povezan tudi z volilno kampanjo pri nas, vendar mislim, da hrvaška policija ne bi smela tako reagirati, zlasti ker gre za sporno območje. In če gre za državljane, ki živijo v vseh štirih zaselkih in njihove obiskovalce, menim, da bi morali imeti organi ustrezen odnos do tega, ustrezno fleksibilnost in ne bi reagirali tako, kot da gre za neko res formalno fiksno mejo, kot da gre za ilegalne prehode morda nekih tihotapcev ali kaj podobnega. Mislim, da je bilo tudi njim zelo jasno, da ne gre za to. Takšno reagiranje ni koristno in odnosi med državama v prihodnje ne smejo biti takšni.

Novinarka: Kako komentirate odziv slovenske javnosti, nekaj dni pred volitvami je bil seveda zelo buren pa vendarle, kako ga vidite vi? Bi se lahko dalo nekje žogico tudi umiriti?

Dr. Drnovšek: Žogico, reakcije je treba umiriti. Res je, da so v predvolilnem času reakcije najbrž bolj bučne, bolj intenzivne. To imamo pač pred očimi in mislim, da lahko to vsak upošteva. Vendar ni perspektive v tem, da bi nadaljevali s takšnimi zaostrovanji. To bi bilo slabo za obe državi. Navsezadnje kriznih žarišč je po svetu veliko in mi smo bili kar ponosni, da Slovenijo in do neke mere tudi Hrvaško vsaj v zadnjih letih obravnavajo v svetu kot stabilno, mirno državo, ki je pravzaprav vedno prispevala k reševanju problemov in ne, da bi sama postala problem. Ali da bi obe državi postali problem. Skratka, mednarodna skupnost nas vidi kot nek dejavnik na strani tistih, ki skušajo zadeve vedno umirjati, iskati rešitve. Ne pa, da sami postanejo problem, ki bi ga morali sedaj drugi reševati. Evropa ima precej drugih problemov. No, ob tem bi moral dodati, da bi hrvaška politika le morala upoštevati dano situacijo tudi v Sloveniji. V zadnjem mesecu smo priča nekaterim izjavam najvidnejših hrvaških politikov, ki pravzaprav prejudicirajo mejo, ko trdijo, da je meja, predvsem kopenska meja, že določena. In iz tistega sporazuma, ki smo ga pred tremi leti sklenili s Hrvaško, so vzeli samo tisto, kar njim odgovarja. Sedaj nastopajo proti svoji javnosti, proti nam, mednarodni javnosti, češ, kot da je to neko že neko obstoječe dejstvo. To ne drži. Dejstva so drugačna. Sporna območja, recimo ti štirje zaselki ob Dragonji, so bila sporna območja od osamosvojitve naprej. O tem smo se velikokrat pogajali s hrvaško stranjo in leta 1994, ko so začeli z gradnjo mejnega prehoda, mi je takratni hrvaški premier Valentić pisno zagotovil, da je to začasen prehod, da s tem ne prejudicirajo meje: Mi smo takrat protestirali ob takratnem enostranskem začetku gradnje. Sedanje trditve so še korak nazaj od tiste situacije za časa, če tako rečem Tuđmanove vlade, Tuđmanovega HDZ-ja. Te pozicije sedaj so še bolj trde in nekako še bolj negirajo dejstva in pa resnico.

Novinarka: Dejali ste, da pričakujete, da se bo hrvaška stran opravičila. V kakšni obliki pričakujete to opravičilo oziroma ste se pogovarjali s predsednikom Mesićem?

Dr. Drnovšek: Ne, jaz sem izrazil svoje mnenje. Vem, da je šlo za takšen dogodek, ki ni primeren, in da bi bilo prav, da to tudi hrvaška stran ugotovi. Na takšni osnovi ne moremo biti dobri sosedje in prijatelji. Jaz nisem za pretirane reakcije, za pretirano dvigovanje prahu in čustev ob tem. Nisem za to, da jim s čimer koli grozimo, mislim pa, da je prav, da ugotovimo, kaj je prav in kaj ni prav v tej situaciji. Med sosedi in prijatelji si moramo to zelo jasno povedati. Hrvaška želi postati članica Evropske unije in to je tudi v slovenskem interesu. Vendar odnosi v EU temeljijo na nekaterih principih, na dogovoru, sporazumnem reševanju odprtih problemov in na temelji neke korektnosti med partnerji. In neke odprtosti, moramo si drug drugemu povedati, kadar vidimo, da se stvari ne odvijajo na takšen način. Hrvaška je v zadnjem času pravzaprav naredila kar nekaj enostranskih potez. Že razglasitev ekološko ribolovne cone je bila takšna enostransko razglašena poteza. In ta cona pravzaprav prejudicira, želi prejudicirati morsko mejo. Tisto, ki je pravzaprav odprta ves čas in zapira Sloveniji izhod na odprto morje. Druga takšna enostranska poteza je trditev, češ, da je ta meja tudi kopenska meja že fiksna in določena meja, da baje izhaja iz stališča Bandinterjeve komisije. To ne drži, ker je Badinterjeva komisija samo ugotovila ali rekla, da med republikami nekdanje Jugoslavije obstajajo tiste meje, administrativne meje, ki so veljale prej. Ampak na nekaterih točkah, na nekaterih območjih se suverenost ene in druge države prekriva. Nekje je kataster, kot na območju teh zaselkov, na slovenski strani. Nekateri elementi suverenosti pa so se izvajali na hrvaški strani. Razumljivo je, da se moramo o takšnih mešanih situacijah pogovoriti in seveda, da ne more ena stran enostransko razglasiti: "To je pa sedaj naše ozemlje." Mislim, da bo to jasno vsakomur, tudi v Evropi. Tisto, kar mora Slovenija sedaj storiti, je, da mirno predstavi tudi našim in evropskim partnerjem dejstva, argumente. Teh je dovolj in če se bo pokazalo, da nekdo govori neresnico, potem bo samo po sebi jasno, kakšne bodo ocene tega.

Novinarka: Za konec. Vas je na kakršen koli način presenetil, vendarle nekoliko umirjen odziv Evrope, ki je dala jasno vedeti, da je to stvar dveh držav in da moramo zadevo rešiti sami?

Dr. Drnovšek: Že uvodoma sem dejal, da ima Evropa dovolj svojih problemov in da zlasti od nove članice Slovenije in tudi kandidatke za članstvo Hrvaške pričakuje, da bosta svoje probleme znali rešiti in da ne bosta še dodatno obremenjevali Evropske unije s svojimi problemi. Seveda v skrajnem primeru bi se tudi to zgodilo, ampak tega si nihče ne želi. V skrajnem primeru bi se tudi Evropska unija morala začeti s tem ukvarjati, vendar si želimo, da bi sami razrešili ta vprašanja. Da to ne bi šlo tako daleč, da bi se morala s tem ukvarjati tudi Evropska unija.

Novinarka: Hvala lepa.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani