Srečanje z jordanskim kraljem in predsednikom vlade
Aman, Jordanija, 06/05/2007 | sporočilo za javnost, izjava
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se je danes v okviru dvodnevnega delovnega obiska v Amanu sestal z jordanskim kraljem Abdullahom II bin Al-Husseinom in predsednikom vlade dr. Maroufom Suleimanom Al-Bakhitom.
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek in kralj Abdullah II bin Al Hussein sta se v daljšem pogovoru zadržala na področju mirovnega procesa na Bližnjem Vzhodu in stabilizacijski vlogi, ki jo igra Jordanija pri reševanju dolgotrajnih sporov v svoji okolici.
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je izrazil podporo mirovnim prizadevanjem jordanskega suverena. Slovenski predsednik je na kraljevo željo tudi orisal razvoj JV Evrope in še posebej vprašanja, ki so povezana z bodočim statusom Kosova in uresničenjem Antisaarijevega načrta. Sogovornika sta podčrtala, da ostajajo široke možnosti za tesnejši razvoj dvostranskega sodelovanja na vseh področjih. Jordanija je država velikih možnosti, ki se razvija z okoli šest odstotno letno stopnjo gospodarskega razvoja ter je odprta za tuje naložbe in vse druge vrste gospodarskega sodelovanja. Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je gostiteljem zagotovil, da si bo Slovenija kot predsedujoča EU prizadevala za nadaljevanje tesnega sodelovanja EU z Jordanijo.
V pogovoru z jordanskim predsednikom vlade dr. Maroufom Suleimanom Al- Bakhitom, ministrom za zunanje zadeve Abdelelahom M. Al-Khatibom in več drugimi člani vlade je bila prav tako izražena želja za hitrejši razvoj dvostranskega sodelovanja. Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je jordanski vladi izrekel priznanje za njen prispevek pri iskanju mirnega reševanja problemov v regiji in upanje, da se bodo pri tem angažirali vsi, ki lahko vplivajo na popuščanje napetosti v tem delu sveta.
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je v Jordaniji odgovoril tudi na vprašanja dopisnice TVS Karmen W. Švegl:
Jordanija je država, ki leži med dvema najbolj perečima konfliktoma na Bližnjem Vzhodu - na eni strani palestinsko-izraelski spor, na drugi Irak. Sta s kraljem govorila o tem, kako rešiti te težave?
dr. Janez Drnovšek: Jordanija je res edina stabilna in tudi najbolj resna država v regiji in tako, kot sva s kraljem ugotovila, da je včasih pred nedavnim Slovenija imela zelo težko sosedstvo, ga ima Jordanija danes. Prav nič ne izgleda, da bi se kaj hitro spremenilo, tako da sva govorila o vseh teh situacijah naokrog. O palestinski, kjer na žalost ni premikov in v tem trenutku tudi ne izgleda, da bi do njih prišlo. Po drugi strani je seveda s tem povezana in močno zapletena situacija v Libanonu. Govorila sva tudi o iranski situaciji. Tako, da se največji svetovni problemi koncentrirajo v tej regiji. Po mojem prepričanju bi morale velike sile, zlasti ZDA, pa tudi Evropska unija, storiti precej več za rešitev te situacije. Mislim, da bistveno premalo storijo zlasti za rešitev palestinskega vprašanja, kakšno krizo pa potem tudi sami povzročijo. Namesto da bi reševali prejšnje, potem dodajo še kakšno novo.
Kako bi se po vašem mnenju dalo rešiti iraško vprašanje?
dr. Janez Drnovšek: Irak je zelo težko odvozljati, ko je vse skupaj tako daleč. Imam občutek, da so sedaj vsi precejšnji pesimisti, kar se tiče Iraka. Vsaj kratkoročno. Ustaviti bi bilo treba to pobijanje. Morda bi verski voditelji lahko tukaj več storili in vplivali na to, da ta delitev – vsaj po verski liniji – ne bi šla več naprej. Po drugi strani pa dodajanje še iranske krize k tej iraški krizi ne bo olajšalo situacije. Nasprotno. Če bi prišlo do spopada v Iranu, torej do vojne v Iranu, potem je celotna regija spet še dodatno v ognju. Mislim, da se morda mednarodna skupnost še premalo zaveda vseh rizikov, ki so povezani s tem. Najbrž tudi še dodatno razplamtevanje terorizma, ki bi ga povzročil tak širši spopad. Ampak kljub vsemu izgleda, kot da nekateri želijo situacijo zaostrovati, ne pa razreševati.
Kaj pa Iran?
dr. Janez Drnovšek: Mislim, da bi se dalo iransko zgodbo še ustaviti in potem skupaj reševati tudi iraško vprašanje. Zato bi bilo najbrž treba potem pritegniti tudi Iran, da recimo postane faktor stabilnosti, ne pa, kot morda sedaj, kot faktor nestabilnosti v regiji. To bi bilo seveda povezano z neko konstruktivno rešitvijo iranskega problema, ki pa mislim, da je možna, če bi za to obstajala volja. Ampak bojim se, da volja ne obstaja. Poleg političnih interesov se žal z vso situacijo prepletajo interesi naftnih lobijev, zlasti v največji državi, in še interesi nekaterih drugih lobijev. Politika pa žal temu sledi in potem seveda ni rešitve. Interesi ljudi teh narodov so pa povsem v ozadju in dokler bo tako v svetovni politiki, potem tako ali tako ne moremo pričakovati nekega resnega izboljšanja, ampak samo poslabšanje.
V kakšnem položaju pa je tu Jordanija, ki je sredi vseh teh konfliktov?
dr. Janez Drnovšek: Jordanija se seveda sooča s svojimi težavami. Zelo veliko beguncev je že sprejela - palestinskih, sedaj še iraških, in to je za sorazmerno majhno državo vsekakor veliko breme, s katerim se težko sooča. Tragedija je v tem, da Iračani ne morejo več živeti doma, da vsakdo išče izhod. Ali gredo v Sirijo ali v Jordanijo ali kamorkoli in v tem je problem. Tako da se država, kot je Jordanija, sedaj sooča s problemom, ki so ji ga ustvarili drugi in Irak je ena sama vrsta zmot, zavajanj in napak. Situacija je sedaj tako ali tako slaba, da jo je resnično težko reševati in očitno vsak rešuje sebe, kakor le more, ampak žal sedaj ne vidim čarobne paličice, s katero bi lahko vse to skupaj razrešili.