Pojasnilo Urada predsednika republike o trditvah dr. Milana Balažica v tedniku Demokracija 2. decembra 2004
Ljubljana, 12/17/2004 | pojasnilo in popravek
V tedniku Demokracija je bil 2. decembra 2004 objavljen pogovor z dr. Milanom Balažicem, univerzitetnim predavateljem in avtorjem knjige Slovenska demokratična revolucija 1986-1988. V pogovoru je dr. Balažic med drugim poudaril, da je dr. Janez Drnovšek kot predsednik predsedstva nekdanje Jugoslavije podpisal dokument, ki naj bi ustanavljal koncentracijska taborišča ter dal proste roke zveznemu predsedstvu in represivnim organom, da "uvedejo izredno stanje, v bistvu izvedejo državni udar". Nepozornemu bralcu bi se morda zdelo, da gre za novo zgodovinsko odkritje, iz doslej še nepojasnjenega političnega delovanja sedanjega predsednika republike. Dokument in svojo vlogo pri izvajanju tega dokumenta je dr. Drnovšek že večkrat pojasnil slovenski javnosti, podrobno pa leta 1992 v državnem zboru ob imenovanju novega mandatarja slovenske vlade. Ker je zgodovinski spomin o koncentracijskih taboriščih še vedno živ, je treba opozoriti, da gre v izjavi gospoda dr. Balažica za grdo podtikanje. Dokument nikjer namreč ne govori o ustanavljanju koncentracijskih taborišč.
Dokument, ki je bil sprejet na seji tedanjega zveznega predsedstva dne 19. julija 1989, nosi naslov Smernice za odpravo izrednih razmer in je nadomestil do tedaj veljavni dokument iz leta 1982.
Sprememba je onemogočila politično prevlado in odločanje CK ZKJ o zadevah, ki se nanašajo na sam obstoj in delovanje države; to je bil korak k odpravljanju partijskega monopola. Glede samih ukrepov v primeru izrednih razmer pa so bile smernice iz leta 1989 v odnosu na smernice iz leta 1982 precej milejšega značaja, in to v obsegu, kot so to dopuščale realne politične razmere in odnosi v državi.
Izjemno pomembna pa je bila v smernicah 1989 noviteta, ki je zavezovala pristojni zvezni organ, da obvesti ustrezno mednarodno telo o ugotovljenih izrednih razmerah in drugih ukrepih v skladu z mednarodnimi obveznostmi države.
Ob tem velja opozoriti, da je pravna ureditev urejanja izrednih razmer, ki jo je sprejelo predsedstvo SFRJ, sledila pravnim rešitvam v zahodnih državah. V praksi pa ta akt ni bil nikoli uporabljen, k čemer je veliko prispeval prav dr. Janez Drnovšek s svojim delovanjem.
Ob tem pa Urad predsednika republike želi javnost in gospoda dr. Balažica spomniti na nekaj dejstev v zvezi z ravnanjem dr. Janeza Drnovška med mandatom v Predsedstvu SFRJ:
- izredno stanje na Kosovu je bilo uvedeno že pred začetkom mandata dr. Janez Drnovška, z njegovim prizadevanjem pa je bilo odpravljeno v času njegovega mandata;
- uvedbo izrednega stanja v Sloveniji so nekateri člani zveznega predsedstva in vojaškega vrha terjali ob uveljavitvi ustavnih amandmajev septembra 1989, ki so bili podlaga za nadaljnji demokratični razvoj v Sloveniji in za njeno suverenost. Da bi preprečil uvedbo izrednega stanja se je dr. Drnovšek predčasno vrnil iz ZDA, kjer je sodeloval na seji generalne skupščine Združenih narodov ter se udeležil razglasitve amandmajev v slovenski skupščini. To dejanje je bilo tudi povod za vrsto mitingov v Srbiji in Črni gori, kjer so zahtevali njegov odstop;
- s svojim delovanjem in doslednim zavzemanjem za demokratični dialog ter javnimi nastopi je pomagal preprečiti "miting resnice" 1. decembra 1989, s katerim so skušali rušiti slovensko oblast;
- po večmesečnih prizadevanjih in ostrih polemikah v predsedstvu je dr. Drnovšek uspel doseči pomilostitev vseh političnih zapornikov v državi, vključno z Ademom Demaqijem. To je imelo v Srbiji za posledico ostre reakcije (april 1990);
- s svojo avtoriteto predsednika predsedstva SFRJ je dr. Janez Drnovšek podprl prve svobodne parlamentarne volitve v Sloveniji in Hrvaški in s tem utišal rožljanje najvišjih predstavnikov jugoslovanske vojske (april 1990);
- v predsedstvu SFRJ je dosegel dogovor o umiku JLA iz Slovenije in do vrnitve slovenskih vojakov iz drugih republik (julij 1991);
- januarja in marca 1991 je s svojim delovanjem kot član zveznega predsedstva preprečil sprejetje ukrepov za razorožitev Hrvaške in Slovenije in dejansko uvedbo izrednega stanja.
S tem lahko bralci in javnost dobijo bolj objektivno sliko o delovanju dr. Janeza Drnovška v tistih letih. Marsikdo se tega verjetno še spomni.
Odnosi z javnostmi
Urad predsednika republike