Sprejem monaškega kneza Alberta II.
Ljubljana, 05/31/2006 | sporočilo za javnost, izjava
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes v predsedniški palači sprejel monaškega kneza Alberta II.
Po pogovoru je predsednik republike za medije povedal (nelektorirano):
"Lepo pozdravljeni. Danes, kot veste, gostimo Princa Alberta monaškega suverena. Vesel sem, da je prišlo do tega obiska. Večkrat sva se že srečala ob različnih mednarodnih priložnostih, dogodkih. Tokrat pa je prvič prišlo do takšnega uradnega obiska v Sloveniji.
Monako in Slovenija imata zelo prijateljske odnose, zelo podobne poglede na mednarodna dogajanja in želimo poglobiti tudi bilateralno sodelovanje. Zato se mi zdi pomembno, da je prišla tudi velika delegacija monaških gospodarstvenikov, ki bodo skupaj z našimi gospodarstveniki proučili možnosti gospodarskega sodelovanja.
S knezom sva vzpostavila dobro sodelovanje tudi pri projektu Svet za Darfur. Že januarja sva se sestala v Parizu na to temo in tudi skupaj inicirala apel mednarodni javnosti, da odločneje pristopi k reševanju krize v Darfurju in humanitarnim aktivnostim, da se prepreči še večja humanitarna tragedija. Monako je tudi sicer zelo aktiven v humanitarnih aktivnostih in zelo sodeluje tudi v aktivnostih na Madagaskarju, tam, kjer je vključen oče Opeka, Slovenec, ki ga dobro poznamo in ga že leta podpira monaška država.
Monako sodeluje tudi pri naravovarstvenih projektih v Sloveniji. Sodeluje pri nekaterih projektih ohranjanja narave različnih živalskih in rastlinskih vrst ali v primorju, ali v gorskem svetu in tudi v teh projektih vidimo v prihodnje še precejšnje možnosti za sodelovanje. Veseli smo, torej, današnjega obiska in veseli smo tudi, da včasih lahko skupaj dokažemo, da lahko tudi male države premaknejo stvari na bolje v pozitivno smer. Hvala lepa."
Izjavo za medije je dal tudi monaški knez Albert II:
"Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za vaše prijazne besede. Kot sem vam rekel že med pogovori, bi rad ponovno izrazil veselje, da sem na vaše povabilo lahko obiskal Slovenijo, vašo državo, z delegacijo Kneževine, ki jo sestavljajo predstavniki različnih institucij monaške države, pa tudi predstavniki monaškega gospodarstva, kot ste pred nekaj trenutki povedali. Pridružilo se nam je rekordno število gospodarstvenikov Kneževine, članov monaške gospodarske zbornice, ki so se sestali s slovenskimi sogovorniki. Mislim, da je to otipljiv odraz interesa, ki ga imajo podjetniki Kneževine za vašo državo. To me zelo, zelo veseli.
Prav tako sem zelo vesel sprejema, ki ste ga pripravili meni in moji delegaciji. Kot veste, gospod predsednik, si že dolgo želim, da bi se Kneževina odprla svojim tako rekoč sosedom, državam, ki se, kot mi nahajajo ob Sredozemskem morju, pa tudi državam Srednje Evrope, ki so tako pomembne in s katerimi si zelo želimo vzdrževati prijateljske odnose. Vaša država ima bogato in edinstveno naravno in kulturno dediščino, ki smo jo odkrili skozi sodelovanje z vašo državo, ki nas povezuje že pet let. Veselim se, da bom lahko v prihodnjih dveh dnevih odkril te izjemne in prečudovite kraje, ki si jih prizadevate ohraniti, z našo pomočjo, če lahko tako rečem. Naj so to zaščitena obalna območja ali alpska, gorska območja, kot ste to že povedali, gospod predsednik.
Vaša država je zelo privlačna za turiste in odločeni ste, da se boste uspešno soočili z izzivom, ki je kompromis med rastjo turistične dejavnosti in ohranjanjem biotske raznovrstnosti v morju in alpskem svetu. Ti projekti sodelovanja med našima državama, ki jih vi, gospod predsednik, in jaz želiva še naprej razvijati, so namenjeni vzpostavljanju takega uporabnega in harmoničnega ravnovesja.
Prav tako občudujem vaše gospodarske rezultate, ki bodo Sloveniji omogočili, da bo s 1. januarjem prihodnjega leta vstopila v evro območje. Raznolikost sektorjev, ki jih predstavljajo monaški gospodarski akterji, ki spremljajo delegacijo Kneževine, kot sem že prej rekel, priča o njihovem interesu, da bi vzpostavili plodne poslovne stike s predstavniki vašega gospodarstva. Perspektiva gospodarskega sodelovanja je bila seveda eno od področij, o katerih sva se pogovarjala.
Prav tako ste omenili, gospod predsednik, da sva med pogovorom načela tudi vprašanje zelo mučne in tragične situacije beguncev v Darfurju, za katere ste se vi, gospod predsednik, angažirali z veliko poguma in odločnosti, ko ste pozvali mednarodno skupnost. V veselje mi je bilo, da sem vas pri tem pozivu podprl, ker sem s tem želel, kot veste, izraziti prepričanje, da je v tragediji, v kateri ne moremo biti več pasivni opazovalci, nujno potrebno reagirati. Kot sem že dejal, bi vam ponovno rad izrazil svojo podporo za vse vaše dejavnosti v smeri zadovoljive rešitve tega tragičnega konflikta.
Na koncu sva se pogovarjala še o perspektivah, ki se odpirajo za poglabljanje diplomatskih odnosov med Slovenijo in Kneževino Monako. Kneževino bo sedaj v Sloveniji predstavljal častni konzul, ki je bil imenovan v Ljubljani. Želim si, da bil moj obisk in obisk delegacije, ki me spremlja, izraz naše želji po sodelovanju, in upam, da je to znamenje dolgotrajnega prijateljstva med našima državama. Hvala!"
Dr. Drnovšek je odgovoril tudi na vprašanja medijev (nelektorirano):
Glede darfurske krize. Zanima me, če sta se morda pogovarjala o tem, če sta se morda zmenila o kakšnih konkretnejših akcijah v skupnem sodelovanju NATA in Slovenije na področju reševanja darfurske krize? Hvala.
Dr. Janez Drnovšek: "V zvezi z Darfurjem sva se s knezom Albertom sestala takrat, ko sem lansiral svojo iniciatvio januarja letos pred obiskom generalnega sekretarja OZN v New Yorku. Takrat sem govoril tudi v njegovem imenu in v imenu še nekaterih drugih osebnosti. Mislim, da je tista iniciativa in takratni apel pripomogel k temu, da se je mednarodna skupnost spet prebudila, da je Varnostni svet intenziviral svoje aktivnosti, da so v Abuji pogajanja stekla hitreje in odločneje in da je potem prišlo do sporazuma v Abuji 5. maja. Sporazum sicer še ni sprejet s strani vseh udeležencev, je pa kljub temu le korak naprej glede na prejšnje stanje, ki je trajalo tri leta brez kakršnekoli rešitve. Tako, da upamo, da bo sedaj situacija razrešena. Tudi danes se še pri nas pogovarjamo z uporniško skupino JAM, ki še ni sprejela tega sporazuma in upajmo, da se bo situacija umirila v Darfurju. Humanitarna katastrofa se bo namreč sicer zelo povečala. Bliža se deževno obdobje in če ne bo hitre akcije, ki bo zagotovila varnost prebivalcev in tudi humanitarnih delavcev, se lahko število žrtev še močno poveča. Zato je v tem trenutku pozornost usmerjena na to, torej, na dokončno rešitev situacije v Darfurju. V naslednjem koraku pa bo mednarodna skupnost najbrž morala še povečati svoje humanitarne napore, da zagotovi oskrbo za več kot 3 milijone razseljenih oseb v Darfurju. Vesel sem, da smo v slovenski humanitarni akciji do zbrali 190 milijonov tolarjev. Torej, skoraj toliko, kot je bil plan in da smo izpolnili cilj, ki smo si ga postavili."
Kakšno je vaše mnenje o širjenju igralništva pri nas?
Dr. Janez Drnovšek: "Ne vem, kaj vam bi povedal o igralništvu in če bi znal dodati kaj več ali pa kaj novega o stvareh. Ker pa ne morem povedati kaj novega ali posebnega, pa raje ne govorim. Hvala."