Pismo predsednika republike predsedniku vlade v zvezi z Mladinskim klimatskim zdraviliščem Rakitna

Ljubljana, 04/11/2006 | sporočilo za javnost

Spoštovani gospod predsednik!

10. aprila 2006 sem obiskal Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna. Zaposleni so me seznanili s težavnimi pogoji poslovanja, še vedno odprtimi dilemami glede primernega pravnega statusa delovanja in z negotovo prihodnostjo tega našega edinega in tudi v Evropi redkega sredogorskega klimatskega zdravilišča za otroke in mladostnike z akutno obolelostjo dihal, zlasti z astmo.

Rakitna sodi med najbolj zdrave srednjegorske kraje v Sloveniji, saj ima izredno ugodne bioklimatske razmere, ki jih ustvarja mešanje sredozemskih in alpskih zračnih tokov. Zdravilišče je desetletja veljalo za pomemben zdravstveni center, ki se je po kakovosti in rezultatih dela lahko primerjal s podobnimi centri v Evropi. Leta 1995 je bilo zdravilišče npr. zaradi svoje kvalitete in pomena zdravstvenih in zdraviliških storitev tudi sprejeto v Evropsko združenje za klimatsko zdravljenje otrok.

Danes, kot Vam je znano, MKZ Rakitna deluje kot javni zavod za izvajanje javne službe s področja zdravstva, ki ga je potem, ko ni bilo pravega razumevanja s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, pristojnih ministrstev in drugih strokovnih organov ustanovila Občina Brezovica. Danes se MKZ Rakitna kot javni zavod sooča s težavami glede financiranja in s tem povezanim doseganjem norm, ki jih postavlja ZZZS.

Namesto skrbi za zdravje otrok in mladine z akutnimi obolenji dihal, ki ne bi smelo biti pogojeno s finančnimi omejitvami, je v ospredje stopila komercializacija, medikamentalno zdravljenje, nujno doseganje norm ter splošno varčevanje za ceno omejene skrbi za trajnejšo zdravje otrok in mlade generacije ter za zagotavljanje kvalitetnih in permanentnih zdravstvenih storitev tudi s sonaravnimi oblikami zdravljenja obolelih na dihalih.

Med kroničnimi boleznimi dihal je danes še vedno v ospredju astma, ki jo ima 5-10 odstotka Slovencev in več kot 4 odstotke populacije slovenskih otrok, medtem ko simptome astme kaže 10 odstotka otrok, astmo pa ima kar 14 odstotka otrok z obolelostjo dihal. To je veliko. V Sloveniji pomeni to 41.585 otrok in mladostnikov. Obolevnost za astmo je bila nekaj let v porastu, sedaj pa se naj bi trend ustalil. Bolnikom zelo pomaga, da so veliko na svežem zraku. Pomaga pa jim tako morska kot gorska klima. Vsekakor je to za otroke z astmo izjemno koristno uporabljen čas.

Prav zaradi teh okoliščin ter zaradi visokega odstotka obolelosti je nujen obstoj tovrstnih zdravilišč. Nekatere družine gredo na dopust na morje ali planine, tiste socialno šibkejše pa ne. V zdraviliščih pa se otroci med sabo družijo in ugotovijo, da niso edini s tovrstnimi težavami in boleznijo. Ob spoznavanju vrstnikov s podobnimi težavami jim je tako tudi nekoliko lažje. V takih zdraviliščih pa tudi praviloma spodbujajo otroke k več gibanju, k večji kreativnosti in ustvarjalnosti s telesno dejavnostjo in športom. To pa je za pljučne bolnike še posebej pomembno, saj si tako krepijo pljuča in zdravje nasploh. Zato je pomen naravnih zdravilišč za male bolnike večplasten, tako zdravstven, kot socialen. Zato menim, da je treba tako zdraviliško dejavnost spodbujati in ne vedno gledati le na ekonomske vidike delovanja. Mladinsko zdravilišče ne more biti profitabilno. Prepričan sem, da je treba tako zdravilišče ohraniti, ker to pomeni več bolj zdravih astmatičnih otrok, ki živijo normalno življenje, staršem pa ni treba jemati bolniškega dopusta.

Spoštovani gospod predsednik, dovolite mi, da izrazim svoje stališče, za katerega sem prepričan, da ga delite z menoj. Zdravilišče mora ostati tudi v prihodnje namenjeno otrokom in mladostnikom, ne pa gospodarska družba. Zdravilišče naj bo namenjeno predvsem za ohranjanje in krepitev zdravja otrok in mladostnikov in ne za zagotavljanje dobička. Mora pa seveda delovati gospodarno, kadrovsko in strokovno zagotavljati tudi sekundarno in tercialno zdravstveno dejavnost ter pokrivati stroške delovanja.

Odgovornost za prihodnje delovanje tega izjemnega klimatskega zdravilišča mora postati ne le skrb maloštevilnega kolektiva in ustanovitelja, občine Brezovica, ampak predvsem skrb pristojnih ministrstev, specializiranih zdravstvenih ustanov, zlasti Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ZZZS in njenih zdravnikov, ki so soodgovorni za zdravljenje otrok z obolelostjo dihal in drugimi zdravstvenimi težavami, kjer bi bilo bivanje v okolju Rakitne koristno za ohranjanje njihovega zdravja in krepitev organizma.

Ni pa sprejemljivo, da bi zdravilišče uvajalo dodatno ponudbo (zimovanja, šole v naravi, letovanja, storitve kuhinje ipd.) predvsem za to, da bi pokrivalo del izgube, ki nastane z izvajanjem javne službe s področja zdravstva. Tudi to je pomembna dejavnost zavoda, vendar pa mora bogatiti predvsem osnovno ponudbo storitev.

Že tako je za otroke, še posebej za bolne otroke, v Sloveniji še vedno premalo poskrbljeno. Če bi jim odvzeli še to zdravilišče, pa bi bilo še slabše. Z zaprtjem zdravilišča se dejansko ne bi nič privarčevalo, gotovo pa bi bilo več stroškov zaradi povečanja bolniških dopustov, katere bi morali jemati starši malih bolnikov. Zdravilišče za svoje delovanje potrebuje 300 milijonov tolarjev na leto. To pa je strošek, ki za članico EU ne bi smel pomeniti prevelikega bremena. Prava škoda je, da zdravilišče nikakor ne zaživi in da njegova prihodnost ni jasna. Glede na to, da je posebnost tudi v evropskem merilu, bi ga lahko tržili tudi v tujini. Da bi mladinsko klimatsko zdravilišče na Rakitni imelo več otrok na zdravljenju, bi se morali bolje potruditi, narediti več za promocijo sedanje ponudbe in pa ponudbo razširiti, kar pa mora odobriti ministrstvo za zdravje.

Spoštovani gospod predsednik, prosim Vas, da se pri ministru za zdravje osebno zavzamete, da skupaj z vodstvom zdravilišča ter županom Občine Brezovica, predvsem pa z Razširjenim strokovnim kolegijem za pediatrijo, drugimi strokovnimi dejavniki v zdravstvu ter z ZZZS ponovno strokovno prouči in preveri primernost sedanjega statusa te redke slovenske zdraviliške ustanove, načine njenega financiranja ter prihodnjega koriščenja njenih terapevtskih, zdravniških, zdraviliških in drugih uslug.

Za Vaše razumevanje in naklonjenost pri iskanju rešitev se Vam in gospodu ministru za zdravje v naprej iskreno zahvaljujem.

V vednost: