Zdravica predsednika dr. Janeza Drnovška na svečanem kosilu v čast predsednika Slovaške republike dr. Ivana Gašparoviča
Brdo pri Kranju, 07/07/2005 | govor
Spoštovani gospod predsednik Ivan Gašparovič in gospa Silvia Gašparovičova, dame in gospodje, dragi prijatelji!
V veliko čast mi je, da lahko v Republiki Sloveniji pozdravim dragega prijatelja in eminentnega gosta, predsednika Slovaške republike dr. Ivana Gašparoviča s soprogo. Sam se z veseljem spominjam gostoljubja ob obisku na Slovaškem oktobra 2003.
Obisk predsednika Slovaške republike pozdravljamo kot potrditev odličnih odnosov med državama, ki ju druži mnogo več kot geografska in jezikovna bližina. Skozi zgodovino, v kateri obstajajo številne podobnosti, sta slovenski in slovaški narod oblikovala odnos vzajemne naklonjenosti in razumevanja.
Letos se spominjamo dvanajstletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Slovaško republiko, ki jo zaznamuje tako sodelovanje kot skupen pogled na prihodnost. K temu so pripomogla številna srečanja najvišjih predstavnikov obeh držav in razvejani dvostranski odnosi na vseh področjih sodelovanja. Slovenija in Slovaška sodelujeta tudi v mednarodnih organizacijah, prav tako imamo skupne interese pri razvijanju različnih regionalnih pobud. Tesno sodelovanje poteka tudi med mesti. Ljubljana in Bratislava sta pobrateni mesti že od leta 1967, ko sta mesti podpisali protokol o medsebojnem sodelovanju. Leta 2002 je bil protokol o sodelovanju med mestoma obnovljen.
Slovenija in Slovaška delita usodo držav, ki se nahajajo na območjih z zapleteno zgodovino. Pogosto so o narodih Srednje Evrope odločale tuje sile. Kljub temu nam je uspelo, da smo skozi stoletja ohranili svojo identiteto.
Danes smo priča novemu poglavju v evropski in svetovni zgodovini. Tokrat imamo enkratno priložnost vplivati na njen tok in na našo usodo. Slovenija in Slovaška sta lani skupaj izpolnili cilja, v katera sta v zadnjih letih vložili pretežni del svojih naporov: članstvo v EU in NATO. S tem sta se priključili skupini držav, s katerimi želita enakopravno ustvarjati skupno prihodnost. Nahajamo se v pomembnem času za Evropo. Slovenija in Slovaška, ki sta med prvimi ratificirali Pogodbo o Ustavi za Evropo, sta s tem pokazali, da želita prispevati h krepitvi in poglobitvi Evropske unije in da sta pripravljeni prevzeti svoj del odgovornosti za skupno prihodnost. Kriza v EU, ki jo potrjuje tudi zastoj ratifikacij ustavne pogodbe in nedogovor o prihodnji finančni perspektivi, je resna. Potrebno jo bo preseči saj druge poti ni. EU mora biti kot doslej sposobna probleme reševati – k temu morata prispevati tudi Slovenija in Slovaška. Zato so spet aktualne besede slovaškega generala Milana Rastislava Štefánika, sodobnika našega Rudolfa Maistra: "Ponosni moramo biti, da skupaj z najbolj demokratičnimi državami prispevamo k izgradnji novega, lepšega sveta".
Državi družijo prizadevanja za ureditev razmer v širši regiji Vzhodne in JV Evrope. Zavedata se prednosti razmeroma svežih izkušenj, ki sta jih pripravljeni deliti z državami, ki vidijo svojo prihodnost v evropskih integracijah. Zavedata se pomena evropske perspektive za pospešitev reformnih procesov, gospodarske rasti in vzpostavljanja demokratičnih standardov.
Sodelovanje na področju kulture ima dolgo tradicijo. V slovaščino je bilo prevedenih nad 170 slovenskih del pesnikov, pisateljev, filozofov in zgodovinarjev. Prevod Kratke zgodovine Slovaške, knjige, ki je predstavljena prav ob Vašem obisku gospod predsednik, bo gotovo vzbudil veliko zanimanja med Slovenci. V slovenskih galerijah često visijo slike slovaških umetnikov, naši orkestri izvajajo slovaške skladatelje, še vedno je v spominu odlična predstava Plesišče vašega Narodnega gledališča v Ljubljani. Tako moramo nadaljevati.
Pri nas narašča zanimanje za slovaški jezik in kulturo. O tem priča razmeroma veliko število študentov vpisanih na katedro za slovaški jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bil oktobra 2004 uveden dvopredmetni študij slovaškega jezika in književnosti. Na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi deluje Lektorat slovenskega jezika. Izmenjava študentov poteka uspešno.
Slovaška je država v dinamičnem vzponu. Visoka gospodarska rast, gospodarske in socialne reforme na Slovaškem vzbujajo pozornost tudi med Slovenci. Obenem ponujajo priložnost za tesnejše gospodarsko sodelovanje, h kateremu bo prispeval tudi obisk gospodarske delegacije, ki Vas spremlja. Želimo, da bi vse možnosti znali čim bolje izkoristiti in s tem nadaljevati trend naraščanja uravnotežene blagovne menjave. Blagovna menjava se v zadnjih desetih letih nenehno povečuje in je v letu 2004 dosegla 421 mio USD.
Zaradi podobnih imen, geografske bližine, jezikov, kulture in celo skupne zgodovine ter nenazadnje državnih simbolov Slovenijo in Slovaško včasih zamenjujejo. Morda pride zato do kakšne protokolarne zadrege. Vendar sem prepričan, da lahko to dejstvo Slovenci in Slovaki izkoristimo za poglabljanje prijateljstva in medsebojne naklonjenosti, za skupno evropsko prihodnost in mir v svetu. Če nas bodo zamenjevali zaradi tega, bomo lahko postali vzor drugim.
Dovolite, gospod predsednik, da dvignem čašo v vašo čast, za napredek in blaginjo državljanov obeh držav in vsega človeštva.
zdravica v slovaščini - pdf format 