Zdravica predsednika dr. Janeza Drnovška na svečani večerji v čast madžarskemu predsedniku dr. Ferencu Mádlu
Ljubljana, 04/19/2005 | govor
Spoštovani gospod predsednik Republike Madžarske, gospa Mádl, cenjeni gospe in gospodje! V veliko čast in resnično zadovoljstvo mi je, gospod predsednik, da Vas lahko pozdravim v Republiki Sloveniji!
Na dobre sosedske odnose nas, Slovence in Madžare, že po naravni poti veže in navaja naše več kot tisočletno sosedstvo. Da to res drži tudi danes in da ni le plod političnega leporečja, potrjuje tudi v Sloveniji nedavno opravljena raziskava javnega mnenja, ki je pokazala, da so prav Madžarke in Madžari med vsemi sosedi ocenjeni kot najboljši sosedi. Zato imam tudi svoj obisk na Madžarskem leta 2003 v najlepšem spominu.
Članstvo Republike Slovenije in Republike Madžarske v EU predstavlja potrditev demokratičnosti naših dveh držav in odprtosti naših zunanjih politik. Zato sta obe državi med prvimi sprejeli besedilo Pogodbe o ustavi za Evropo in tako ponovno potrdili iskreno prepričanje, da pripadata evropski skupnosti. Velik izziv tako predstavlja tudi obveznost za naši državi, da bosta še bolj odgovorno razvijali dobre sosedske odnose in se vključevali v reševanje odprtih problemov v regiji. Aktivni bosta v oblikovanju nove sosedske politike EU, konstruktivni v sooblikovanju evropske družine in se zavzemali za mir, demokracijo in sožitje med narodi v Evropi in v svetu.
Stoletja sta se slovenski kot madžarski narod borila za ohranitev svojih jezikov in kultur. Zato je naravno, da sta skrb za pripadnike njunih narodov vodila v sklenitev enega, v sodobni Evropi, najbolj zglednih primerov bilateralnih sporazumov o zagotavljanju posebnih pravic obema manjšinama. Skupno članstvo v EU predstavlja dodatno spodbudo za čim hitrejšo odpravo pomanjkljivosti v uresničevanju tega Sporazuma. Sporazum prav tako olajšuje višje oblike sodelovanja prebivalstva ob meji in povezanost manjšine z matičnim narodom. Tudi v prihodnje bomo zagotavljali manjšinama nemoten razvoj.
Kralj Matija Korvin - Kralj Matjaž, zaščitnik umetnosti in znanosti je, zaradi svojih političnih in ekonomskih vezi z Italijo, pripomogel k zgodnjim vplivom renesančnega humanizma na Madžarskem in v tem delu Srednje Evrope. Z legendo o Kralju Matjažu, ki spi pod goro Peco, pa je v tem času vstopil v slovenski kulturni prostor in postal del kulturne dediščine. Sodobna madžarska kultura je močno prisotna pri nas: mislim na knjige nobelovca Imre Kertesza, nagrajenca Vilenice Petra Nadasa, intelektualca Bele Hamvaša, sociologa
Gyorgya Konrada, filme Mikloša Janče, drame Georga Taborija, glasbo Zoltana Kodalyja in Bele Bartoka. In še bi lahko našteval. Želimo, da bi bilo tako tudi s slovensko kulturo na Madžarskem.
Prizadevanja za uvedbo samostojnega univerzitetnega študija slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze ELTE v Budimpešti izpolnjujejo dosedanjo praznino. Študij slovenistike na budimpeštanski katedri za slavistiko kaže na razumevanje smisla evropskega združevanja, ki ohranja nacionalne jezike in kulture. Novo priložnost in izziv predstavlja okrepljeno sodelovanje univerzitetnih in znanstveno-raziskovalnih institucij.
Dobrim političnim odnosom sledijo tudi dobro razviti gospodarski odnosi. Vsako leto postopno raste blagovna menjava med državama, hkrati pa se soočamo z novimi izzivi. Želimo razviti tudi višje oblike sodelovanja, vzpodbuditi vzajemne investicije in skupno nastopati na tretjih trgih. Zato si želimo tudi večje prisotnosti slovenskih podjetij na Madžarskem in madžarskih v Republiki Sloveniji.
Odločilnega pomena so tudi aktivnosti pri razvijanju prometne infrastrukture med državama in vključitve v V. evropski koridor. Neposredna železniška povezava med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko je bila vzpostavljena leta 2001. Sedaj pa potekajo usklajevanja za modernizacijo proge, ki bo pomembna tudi zaradi strateške pozicije slovenskega pristanišča Koper za madžarsko gospodarstvo.
K približevanju ljudi in utrjevanju vezi med državama je prav tako prispevala neposredna letalska povezava med Budimpešto in Ljubljano, ki jo je madžarska nacionalna letalska družba uvedla po vstopu obeh držav v EU. Podoben pomen pripisujemo skrajšanju rokov pri izgradnji avtocestne povezave med državama, ki naj bi bila dokončana do leta 2008.
Naši državi druži veliko podobnih interesov, eden izmed teh je tudi stabilizacija širše regije. Zaradi dobrega poznavanja razmer na območju Jugovzhodne Evrope sta obe državi tam poudarjeno prisotni tako na političnem kot na gospodarskem področju. Pri tem ne želimo, da bi bili tekmici, ampak verjamemo, da obstajajo številne možnosti za skupni nastop. Z združenimi močmi bi lahko dosegli več.
Spoštovani gospod predsednik, verjamem, da bodo vezi med našima narodoma, ki so trdno usidrane v skupnih tradicijah in skupni viziji, še naprej prispevale h krepitvi stabilnosti in varnosti v Evropi.
Dovolite, gospod predsednik, da dvignem čašo v Vašo čast, za napredek in blaginjo državljanov obeh držav, za krepitev medsebojnega prijateljstva v stabilni in varni Evropi ter svetu.