Intervju za Studio City na TVS
Ljubljana, 03/06/2007 | intervju
S predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom se je za Studio City na TVS pogovarjal Marcel Štefančič ml.
Posnetek intervjuja si lahko ogledate, če kliknete na priponko.
Objavljeno: 05. marec 2007
Marcel Štefančič: Gospod predsednik, nedavno ste glede napetosti med Slovenijo in Hrvaško rekli: "Še vedno mislim, da morata vladi začeti resen dialog, da zaostritve ne vodijo nikamor, da je nujno, da vladi sedeta in začneta resno reševati odprta vprašanja, ker sicer samo prehajamo iz enega incidenta v drugega, iz ene zaostritve v drugo." Se vam zdi ta recept za ureditev odnosov med Slovenijo in Hrvaško dober tudi za ureditev odnosov med vama s premierom Janšo?
dr. Janez Drnovšek: Dialog je vedno dober, vedno boljši kot konfrontacija, ampak predpogoj za dialog je iskrenost in pa res pripravljenost, da se tudi posluša, ne samo govori.
Štefančič: Torej, med vaju je nazadnje prišel Andrej Rant. Boste vztrajali pri Andreju Rantu kot kandidatu za guvernerja Banke Slovenije?
dr. Janez Drnovšek: Andrej Rant je dober kandidat in vsekakor vztrajam pri njem, do konca postopka.
Štefančič: Če bo zavrnjen, boste predlagali drugega kandidata, zdaj že tretjega ali ne?
dr. Janez Drnovšek: Upam, da bo potrjen, to bi se mi zdelo edino pravilno, smiselno. Če pa se slučajno zgodi, da ne bo potrjen, bom predlagal novega, ampak tudi ta bo neodvisen in pa strokoven. Torej, če kdo pričakuje, da bom potem popustil v teh kriterijih, ne bom.
Štefančič: Slišati je, da ima koalicija svojega kandidata. Kakšna je verjetnost, da bi vi predlagali tega kandidata?
dr. Janez Drnovšek: Meni se ne zdi smiselno, da bi predlagal kandidata koalicije. Zakaj le? Če zakon predvideva, da je predlagatelj predsednik republike, potem pač izbere po svoji presoji. Tukaj se mi zdi res malo sporno, tudi ta zahteva, češ, da bi se moral posvetovati z vodji poslanskih skupin in potem predlagati tistega, ki ima večino. Ne vem, zakaj bi moral predsednik države ravno v tej točki skočiti iz te svoje funkcije, ki sicer ni prepletena z notranjo politiko, pa začeti delovati notranjepolitično, ustvarjati neke koalicije, se pogajati s strankami in tako naprej. Na nobeni drugi točki tega ni in mislim, da tudi v duhu ustave in tudi zakona, ki to ureja, ni to, da bi sedaj moral predsednik ustvarjati neke koalicije, ampak da se mu a priori zaupa, da bo izbral najboljšega kandidata in da je potem potrditev v državnem zboru več ali manj bolj formalna ali pa morda le varovalka za to, če bi prišlo res kaj nenavadnega.
Štefančič: Se vam zdi to nespoštovanje predsedniške funkcije?
dr. Janez Drnovšek: Velikokrat kaže na to, tudi obnašanje nekaterih politikov, ki tudi govorijo izrazito nespoštljivo. Pa ne gre zame osebno, gre za funkcijo predsednika države, ki jo praviloma povsod po svetu spoštujejo.
Štefančič: Se vam zdi, da si skuša vlada podrediti funkcijo predsednika, vas?
dr. Janez Drnovšek: To sem že nekajkrat rekel, zato ker na ta dogajanja lahko gledam seveda tudi iz tega vidika; če ne želim predlagati tisto, kar njim ustreza in potem to želijo izsiliti s takšnimi ali drugačnimi pritiski, potem to tako imenujem.
Štefančič: Se vam zdi, da si skuša vlada podrediti Banko Slovenije?
dr. Janez Drnovšek: Vsak poizkus, da guverner Banke Slovenije ne bi bil neodvisen, vsak poizkus, da bi bil takšen, kot bi ustrezal vladajoči koaliciji ali vladi, lahko pomeni podrejanje Banke Slovenije.
Štefančič: Bi to Slovenijo kakorkoli destabiliziralo?
dr. Janez Drnovšek: Vneslo bi neke elemente, ki niso najbolj demokratični in tudi niso v duhu naše ustave. In to bi vsekakor bil ali začetek ali pa nadaljevanje nekih slabih trendov v naši državi.
Štefančič: Kaj bi po vaše Slovenijo bolj destabiliziralo: to, da bi recimo nekaj časa ostala brez guvernerja Banke Slovenije ali to, da bi si jo podredila vlada?
dr. Janez Drnovšek: Oboje je slabo za državo. Že to, da državni zbor večkrat zavrne predlog predsednika države, pa gre pri tem za zelo ugledne in zelo razumljive kandidate, je slabo za državo. Če potem pride so situacije, da nekaj časa nima guvernerja Banke Slovenije, potem občutek te slabosti ali že celo kriza seveda to še nadgradi in to vsekakor ni dobro. Ne daje dober videz slovenske države in demokracije, niti doma niti navzven.
Štefančič: Ko ste rekli, da se Sloveniji obeta institucionalna kriza, so to vsi takoj zožili na Banko Slovenije. Kaj vse ste mislili, ko ste rekli, da se v Sloveniji obeta institucionalna kriza?
dr. Janez Drnovšek: Neupoštevanje institucije predsednika države ali poizkus podreditve ta institucije in poizkus podreditve institucije Banke Slovenije vsekakor že kažejo na institucionalno krizo.
Štefančič: Skratka, mi smo že praktično sredi institucionalne krize?
dr. Janez Drnovšek: Ne bi šel sedaj v ta besedna preigravanja. Mislim, da sem dovolj povedal.
Štefančič: Ali je to razlog, da pravite, da vlada pravzaprav v tem trenutku ni najbolj državotvorna?
dr. Janez Drnovšek: Dal sem nekatera opozorila, ki so jih razumeli kot kritiko, ampak mislim, da sem to moral storiti. In še je čas, da jih vlada tudi upošteva, da potegne takšne poteze, ki bodo potem dejansko pokazale, da temu ni tako, kot sem rekel.
Štefančič: Ob vsakem nestrinjanju z vlado ste pravzaprav zaostrili odnose z njo. Menite, da bi morali biti slovenski predsednik neke vrste protiutež vladi, njen korektiv?
dr. Janez Drnovšek: Tega ne menim. Nikakor ni moj namen, da bi bil a priori takšen korektiv ali da bi prevzel vlogo opozicije. Vendar če v nekem trenutku mislim, da gredo stvari narobe, potem je moja dolžnost, da to povem. Ker sicer postanem sam sestavni del te slabe zgodbe in slabih dogodkov in potem bi sam prevzel tudi odgovornost za to, če ne bi nič rekel takrat, ko je bil še čas.
Štefančič: Ampak zdi se, da ste v tem trenutku vi dosti močnejša protiutež vladi, politično gledano, kot pa opozicija?
dr. Janez Drnovšek: No, to ni ravno najboljši znak. Opozicijsko vlogo pač mora imeti opozicija, parlamentarna opozicija, in ta bi pravzaprav morala biti dovolj glasna in tudi dovolj močna, da pravzaprav preprečuje kakšne ekscese v državi.
Štefančič: Poglejte, predsedniške volitve se bližajo, ampak zdaj hipotetično: ne bom vas spraševal, če boste kandidirali, ampak če bi predsednik Slovenije postal človek, ki ga bo recimo kandidirala SDS, skratka človek, ki se bo teoretično v vsem strinjal z vlado, bi bil to razlog za institucionalno krizo v Sloveniji oz. kakšen tip institucionalne krize bi nas čakal v tem primeru?
dr. Janez Drnovšek: No, saj veste, kako ocenjujemo ali pa tudi zunaj ocenjujejo tiste države, kjer so potem vse institucije podrejene samo eni osebi v državi, kakšni so nazivi za takšne države.
Štefančič: Ampak to situacijo, zelo podobno, smo že imeli, ko ste bili vi predsednik, Tone Rop iz iste stranke, iz katere sta pravzaprav oba prihajala, vi nekoč, on tedaj, ko je bil premier ... Se je tedaj obetala institucionalne kriza?
dr. Janez Drnovšek: Ja, mislim, da nisva ravno zelo usklajeno delovala.
Štefančič: Spomnim se recimo Aten ...
dr. Janez Drnovšek: ... In da seveda ne pomeni takšen enak politični predznak tudi a priornega skladanja v vseh vprašanjih. Pomembno je, da človek, ki upravlja mesto predsednika države ali neke druge institucije, da deluje v skladu s tem, ne v skladu z nekimi drugimi načeli, torej v skladu z ustavno funkcijo, neodvisno.
Štefančič: Po eni strani pravite, da se obeta institucionalna kriza in kljub temu situacijo pravzaprav zaostrujete. Ali to pomeni, da v institucionalni krizi vidite kljub temu nekaj dobrega, da bi pravzaprav institucionalna kriza Sloveniji prav prišla v tem trenutku, da bi delovala nemara celo katarzično, terapevtsko?
dr. Janez Drnovšek: Včasih krize lahko tako delujejo, pravzaprav kar pogosto in so včasih potrebne, da se potem kdo zamisli, da se nekatere stvari zaustavijo in postavijo na svoje mesto. Morda ljudje niti takrat ne priznajo, ko se to dogaja, ampak kljub vsemu morda potem le pride do nekega premika v glavah in drugačnega delovanja v prihodnje.
Štefančič: Ampak kaj mislite konkretno, da bi se lahko spremenilo, če bi recimo do take krize prišlo?
dr. Janez Drnovšek: Nič ne mislim, samo opozarjam na nekatere pojave, za katere mislim, da niso dobri, brez nekega drugega namena. Zelo bom zadovoljen, če bo vlada - predsednik vlade - upoštevala moje pripombe. Torej, ne želim krize zaradi krize, niti slučajno ne. Želim samo, da so stvari takšne, kot morajo biti, da država normalno deluje.
Štefančič: Se vam zdi, da bi se recimo zaradi tovrstne krize pri ljudeh, pri javnosti, poglobilo nezaupanje v neodvisne institucije, v demokracijo, v demokratične procese? To zaupanje je načeto v Sloveniji, to kažejo vse te sabotaže, ki jih delajo zadnje čase.
dr. Janez Drnovšek: Tudi jaz mislim, da je zaupanja že bolj malo, da je zaupanje že precej načeto, da ljudje ne zaupajo več veliko politiki in politikom, da je to kar resen problem ne samo Slovenije, tudi drugje, tudi v številnih zahodnih demokratičnih državah. Kriza zaupanja je precejšnja, politiki in politične stranke nimajo verodostojnosti in nad tem bi se morali resno zamisliti.
Štefančič: Premier Janša kljub temu pravi, da bo treba pravila igre spremeniti. Pojavljajo se celo namigi, da naj bi spremenili zakonodajo v zvezi z imenovanjem guvernerja. Vlada je te dni dala na plano pregled sistemov v tujih državah, kar je morda znak, da nekaj vendarle naklepa, recimo spremembo sistema imenovanja ustavnih sodnikov. Govori se celo o tem, da naj bi ukinili pisarno bivšega predsednika.
dr. Janez Drnovšek: To so vse znaki, ki kažejo na to, da opozorila niso razumeli na pravilen način. Če se bo nadaljevala tendenca spodbijanja neodvisnosti institucije in poizkusov, da se pač pridobi kontrola nad vsemi vzvodi oblasti v državi, potem bo to slabo. Potem to vsekakor ne bo v duhu demokratične države in standardov, kot smo si jih zastavili, ko smo osnovali to državo.
Štefančič: Bi moral imeti slovenski predsednik več pristojnosti na področju vojske, še zlasti zdaj, ko Slovenija postaja proporcionalno praktično drugi največji izvoznik vojske in ko se očitno spreminja iz te male deželice, ki je sanjala o tem, da bo demilitarizirana cona, v vojaško deželo?
dr. Janez Drnovšek: Ja, tukaj je tudi eden izmed problemov te funkcije. Predsednik države je vrhovni poveljnik vojske, ampak v mirnem času pravzaprav nima nobenih pristojnosti. Najmanj, kar bi pričakoval, ne glede na to, ali to kje piše ali ne, je, da se o pomembnih odločitvah predsednika države tudi kaj povpraša in se z njim posvetuje. Da recimo ne prebere iz časopisov, da pošiljamo na Kosovo daleč največjo enoto do sedaj.
Štefančič: Se vam zdi, da smo zaradi tega, ker imamo toliko vojakov okrog zdaj, bolj varni, kot prej?
dr. Janez Drnovšek: Mislim, da je pozitivno, da sodelujemo v mednarodnih, mirovnih operacijah. Gre za mir in prav je, da Slovenija da svoj prispevek. Seveda naj bo ta sorazmeren naši velikosti, zmožnosti in do zdaj smo se tega držali. Razen v tem zadnjem primeru, ko pa gre za zelo velik in zelo nenaden skok v številu slovenskih pripadnikov v mednarodnih operacijah.
Štefančič: Pa tudi vprašanje je, če nas tam, kjer so naši vojaki, videli kot miroljubne sile, kot vojake, kot deželo, ki je prišla mir delati in tako naprej?
dr. Janez Drnovšek: To je vedno vprašanje, ampak tukaj se pač moramo ravnati prvič po svoji presoji in drugič po odločitvah organizacije Združenih narodov, kadar se pač ta organizacija odloči za mirovne operacije. Je pa res, da so nekatere situacije sedaj zelo zapletene, tudi tam, kjer sodelujejo naši vojaki, in da je možnost zaostrovanj precejšnja. In odločevalci bi to seveda tudi morali vzeti v obzir.
Štefančič: Zakaj je taka skrivnost, kaj ste pisali predsedniku Napolitanu?
dr. Janez Drnovšek: To ni skrivnost.
Štefančič: Mi lahko poveste, kaj ste napisali?
dr. Janez Drnovšek: Ocenil sem, da morda ne bi bilo učinkovito, če bi se vključil takrat v, lahko bi rekel, javni pretep med Italijani in Hrvati na enak način.
Štefančič: Ampak bi bil čas, da se sestanete tudi v živo?
dr. Janez Drnovšek: Napisal pa sem tisto, kar je bilo treba napisati, in opozoril predsednika Napolitana, da njegove izjave tudi po moji oceni niso bile primerne.
Štefančič: Menite, da je Janez Janša prebral kakšno vašo knjigo?
dr. Janez Drnovšek: Ne vem.
Štefančič: Ste vi prebrali kakšno njegovo?
dr. Janez Drnovšek: Če po pravici povem, ne.
Štefančič: Kako se vaše knjige prodajajo v tujini, menda so "best-sellerji"?
dr. Janez Drnovšek: Na Hrvaškem že, vsekakor.
Štefančič: Za angleški trg, slišim, da ste svojo prvo knjigo Misli o življenju in zavedanju spremenili, da bo bolj udarna kot slovenska verzija. S čim boste tujino bolj udarili kot Slovenijo?
dr. Janez Drnovšek: Angleška izdaja se pripravlja in res je, da sem jo malo popravil, dopolnil glede na slovensko, ker sem pač v tem času nekatera svoja razmišljanja še bolj izostril, če temu tako rečem. Morda sem ob tem pridobil tudi še nekaj dodatnih pisateljskih izkušenj. Tako da mislim, da bo ta izdaja, ki se sedaj pripravlja v angleščini in tudi nova izdaja v slovenščini, ker bo potem tudi ta popravljena, saj so prejšnje izdaje že pošle na slovenskem trgu, kar zanimiva.
Štefančič: Se vam zdi, da ste zdaj v tujini bolj brani od Draga Jančarja?
dr. Janez Drnovšek: Ne vem, ne vem, nisem se ukvarjal s statistikami, ampak moj namen tudi ni to, da bi se afirmiral kot pisatelj, ampak želim dvigovati zavedanje ljudi.
Štefančič: To vas sprašujem zato, ker ste na enem izmed predvolilnih soočenj, predsedniških, pred mislim da petimi leti, na vprašanje, kdo je najbolj bran slovenski avtor v tujini, odgovorili Drago Jančar, čeprav vemo, da to ni bilo res. Najbolj bran slovenski avtor je bil, tako kot danes, Slavoj Žižek.
dr. Janez Drnovšek: Teh podatkov ne poznam. Takrat se mi je najbrž zdelo, da je to Drago Jančar. Ne poznam pa podatkov in se niti ne zanimam zanje, ne vem, zakaj bi se.
Štefančič: Ok. Če ne boste ponovno kandidirali za predsednika, koga boste podprli?
dr. Janez Drnovšek: No, pustimo času čas še za to. Ne smemo prehitevati.
Štefančič: Ok, čeprav bi publika Studia City zelo "rešpektirala", če bi ji to zaupali?
dr. Janez Drnovšek: Verjamem, ampak mislim, da bo tudi razumela, če ne prehitevam.
Štefančič: Ok, najlepša hvala.