Ob 15. obletnici Društva izgnancev Slovenije
Ljubljana, 06/07/2006 | sporočilo za javnost, govor
Na osrednji prireditvi ob 15. obletnici Društva izgnancev Slovenije, ki se je danes odvila v ljubljanskem parku Mostec, je predsednik republike dr. Janez Drnovšek nagovoril vse zbrane (nelektorirano):
"Lepo vas pozdravljam; vse, ki ste se danes zbrali tukaj, da proslavite spomin na dogodke pred 65-imi leti. Spomin na čas, ko je bilo vaše mirno življenje nenadoma tako grobo, surovo prekinjeno. Spomin na čas, ko so vas odpeljali z vaših domov neznani usodi naproti v veliko negotovost.
Strinjam se z vašo predsednico gospo Ivico Žnidaršič, da so to dogodki, ki jih ne smemo pozabiti, da morajo ostati v našem spominu kot opozorilo, kot opozorilo za sedanje in prihodnje generacije, da se kaj takšnega res ne sme več zgoditi. Težki so bili tisti časi - za vas, težko je bilo preživeti vojno obdobje v izgnanstvu, veliko je bilo trpljenja. Prepričan sem, da vam je to ostalo močno zapisano v spominu, da vam je ta izkušnja, to trpljenje tudi pomagalo, da zgradite sebe kot človeka in da postanete zato ljudje, ki se zavedajo, da na tem svetu ne smemo drug drugemu počenjati tako slabih stvari, ampak to, da si moramo ljudje pomagati, ne pa drug drugemu delati takšnih grozot. Prepričan sem, da ste takšno izkušnjo potem v svojem življenju uveljavljali in jo prenašali tudi na druge, tudi na mlajše generacije. Takrat je bilo trpljenja povsod veliko. Danes, 15 let po ustanovitvi vašega društva in 15 let po ustanovitvi slovenske države, se nam včasih zdi to že zelo odmaknjeno; češ, to je že tako daleč. Po eni strani je res, po drugi pa seveda ne.
Še vedno so to stvari, ki se dogajajo drugod po svetu; če ne danes pri nas, se bo dogajalo kje drugje po svetu. Danes ljudje tako trpijo, kot ste vi takrat. To je še vedno aktualno. Človeštvo še ni prišlo tako daleč, da bi lahko reklo, da smo pustili za sabo takšne strahote, da se to ne more več zgoditi. Še vedno se dogaja, marsikje po svetu. Zato moramo opozarjati, in zato moramo tudi pomagati, enkrat eni in drugič drugi. Prepričan sem, da ste bili takrat, pred 65-imi leti zelo veseli, če vam je kdo ponudil roko, če vam je takrat kdo pomagal, če ste naleteli tudi takrat v tistem izgnanstvu na kakšnega človeka, ki pa je bil dober, ki pa je skušal pomagati. Prepričan sem, da je danes tako povsod drugod po svetu, in zato moramo pomagati tam, kjer se še dogajajo takšne strahote in res postopno, korak za korakom, doseči v svetu takšno stanje, da ne bo več vojn, da ne bo več genocidov, da ne bo več pobijanj ljudi in da ne bo več izgnanstev in da ne bodo ljudje zapuščali domov, tako kot ste jih morali vi.
Ampak - poglejmo - danes situacijo marsikje po svetu. Koliko ljudi mora še vedno zapuščati domove, koliko ljudi je izgnanih iz svojih domov? Torej, vaše sporočilo je še vedno zelo aktualno, še vedno zelo prisotno, vaša izkušnja je zelo dragocena in ne sme biti pozabljena. Vaše današnje srečanje sovpada z našimi proslavami v prihodnjih dneh ob petnajsti obletnici slovenske države.
Pred 65-imi leti bi bil slovenski narod obsojen na izginotje, da ga ne bo več, zato so tudi vas preselili. Danes, po 65-ih letih, pa lahko ugotavljamo, da imamo že 15 let svojo samostojno državo, da smo enakopravni del Evrope in da lahko sami odločamo o svoji usodi. In, ker vemo, kako je, če drugi odločajo o nas, ali če nas celo želijo izbrisati s tega sveta, potem lahko temu svetu povemo tudi marsikaj takšnega, kar mu bo koristilo; da mi, Slovenci, lahko v današnjem svetu storimo marsikaj dobrega in marsikaj koristnega. Zato, da se takšne stvari ne bi več dogajale in da bi bil ta svet res boljši svet.
Ob vašem srečanju, ob vašem prazniku, vam čestitam in želim, da bi tudi v prihodnje prenašali to vaše sporočilo na pravi način, tako, da bo vplivalo na vse ljudi, da bodo delovali drugače, da bodo boljši ljudje. Hvala lepa."