arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Na proslavi 30-letnice Mariborske univerze (Maribor, 20.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška, na 60. zasedanju Generalne skupščine OZN

New York, 09/15/2005  |  govor


Klikni za povečavoGospod predsednik,
gospod generalni sekretar
spoštovani voditelji držav in vlad,
gospe in gospodje,

60 let od ustanovitve Združenih narodov in 5 let po sprejetju Deklaracije o milenijskih razvojnih ciljih je priložnost in hkrati tudi naša dolžnost, da se kritično soočimo z realnostjo stanja človeštva danes in z učinkovitostjo delovanja Združenih narodov. To je naša odgovornost do človeštva, do tega planeta in do prihodnjih generacij.

Postavlja se vprašanje, ali smo danes lahko zadovoljni z doseženim stanjem in trendi. Ali smo lahko zadovoljni, prvič, s stanjem človeštva, in drugič, z učinkovitostjo delovanja in odzivanja Organizacije združenih narodov na aktualna vprašanja razvoja človeštva. Moj odgovor na obe vprašanji je žal – ne, ne moremo biti. Mislim, da ne bi imelo velikega smisla, da bi bilo to jubilejno vrhunsko srečanje še eno izmed mnogih, kjer si bomo vljudno izmenjevali prijazne besede, sprejeli neko splošno deklaracijo ter se razšli, ne da bi se spremenilo kaj bistvenega.

Ugotovitve strokovnjakov na področju doseganja nekaterih glavnih milenijskih ciljev so zastrašujoče. Revščina v svetu se ne zmanjšuje, temveč celo povečuje. Več kot milijarda ljudi živi pod pragom absolutne revščine.

Klikni za povečavoGospod predsednik, razlogi za to so znani.

Dostop držav v razvoju do bogatih in razvitih trgov, njihov dostop do finančnih institucij, do novih tehnologij ali zdravil je še naprej onemogočen ali vsaj zelo omejen. Tudi trgovinski odnosi v svetu so krivični. Pritiski kmetijske politike, predvsem razvitih držav, so taki, da dobesedno uničujejo kmetijstvo v državah v razvoju. Kot so izračunali v Oxfamu, bi izboljšan dostop do svetovnih trgov samo za po en odstotek za Afriko, Vzhodno Azijo, Južno Azijo in Latinsko Ameriko lahko dvignil iz revščine kar 128 milijonov ljudi.

Nepošteni so finančni odnosi. Države v razvoju danes plačujejo ogromna sredstva samo za obresti na dolgove. Veliko teh dolgov ni bilo nikoli uporabljenih za dobrobit ljudi in se zatorej uvrščajo v definicijo t. i. nelegitimnega, "odioznega" dolga. Kreditodajalci so dobro vedeli, da denar dajejo skorumpiranim režimom in da ne bodo pomagali ljudem v stiski. Vračanje takih dolgov je revne države še bolj obubožalo. V preteklih mesecih in letih je bilo sicer že veliko storjenega. Nedavni odpis multilateralnega dolga za najrevnejše države sveta je dobrodošel, a ni zadosten. Številnim državam, ki si prizadevajo za dosego milenijskih ciljev, bi morali odpisati dolgove brez kakršnih koli dodatnih pogojev.

Uradna razvojna pomoč prihaja izjemno počasi. Čeprav pozdravljamo nedavni dogovor o povečanju pomoči do leta 2010, moramo vedeti, da je bila ta zaveza prvič sprejeta že leta 1970 in vse do danes ni bila spoštovana. V zadnjih letih je bilo podanih več inovativnih predlogov za povečanje razvojnih sredstev, a nobeden izmed njih se ni prebil skozi inercijo finančnih institucij. Povsem jasno pa je, da z obstoječimi finančnimi instrumenti ne moremo pričakovati pozitivnih prebojev.

Klikni za povečavoGospod predsednik,
revščina ni edina nevarnost, ki bremeni svet. Ogroženo je naše bivanje na planetu. Želim opozoriti na podnebne spremembe, segrevanje ozračja. Kot kaže, nastaja konsenz med znanstveniki, da so katastrofalni dogodki, ki smo jim vsako leto priča v vedno večjem številu – orkani, poplave, suše – povezani z globalnim segrevanjem. Na tem področju je morda še najbolj nazorno in vsakomur jasno, da smo na Zemlji vsi povezani in soodvisni. Torej moramo skupaj v svetu, v okviru Združenih narodov, najti učinkovitejše, odločnejše rešitve in prispevati k dvigu splošne zavesti ljudi in zlasti politikov. Združeni narodi morajo zato storiti odločilni korak v iskanju konsenza med članicami. Zato menim, da je šestdesetletnica Združenih narodov priložnost, da na ta vprašanja resno opozorimo.

Gospod predsednik,
lahko bi še v nedogled naštevali osupljive številke in dejstva. Posledice sveta brez ravnotežja postajajo vse bolj katastrofalne. Globalna neravnotežja se povečujejo in so največja v zgodovini človeštva. Zato je iluzorno pričakovati, da bo svet uravnotežen, da ne bo vojn, da ne bo terorizma, korupcije in kriminala najbrutalnejših razsežnosti, če se bodo taki trendi nadaljevali.

Še taki varnostni ukrepi, še taka zaščita pred terorizmom in globalnimi grožnjami ne bodo mogli nikomur zagotoviti popolne varnosti. Poraženi bomo vsi. Zato je potiskanje glave v pesek odraz naše neodgovornosti do človeštva danes in do vseh prihodnjih generacij. Odločilno vlogo pri tem bi moral prevzeti zlasti razviti svet, največje in najbolj razvite države ter vse tiste mednarodne organizacije, skupaj z Združenimi narodi, ki odločilno vplivajo na sedanje trende človeštva in so odgovorne za njegov razvoj. Izjemna je zato danes odgovornost nas vseh, ki se udeležujemo vrhunskega zasedanja Združenih narodov.

Če želimo prihodnjim rodovom predati bolj pravičen, vzdržen in human svet, moramo biti pripravljeni bistveno spremeniti svoje navade in prepričanja. Zavedati se moramo trpljenja velikega dela človeštva in povečati svojo občutljivost za stiske ljudi, ki skupaj z nami živijo na tem planetu.
Hvala.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani