Predsednik dr. Drnovšek danes na 2. Crans Montana Forumu v Zagrebu
Ljubljana, 04/05/2006 | sporočilo za javnost, govor
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se danes v Zagrebu udeležuje drugega Crans Montana Foruma, na katerem bo nastopil kot eden od uvodnih govornikov.
Uvodni del bo danes od 17.45 do 19.30 ure.
Več o samem forumu na strani:
www.mvp.hr/cmf
Pred začetkom konference Crans Montana Forum je predsednik dr. Drnovšek odgovoril medijem na zastavljeno vprašanje:
(nelektorirano)
- Če mi lahko prosim poveste, s kakšnim sporočilom prihajate na tole konferenco?
Dr. Janez Drnovšek: Sporočilo je evropsko. Evropa gre naprej, mora iti naprej in mislim, da je prav, da ponovno povemo, kakšne so usmeritve za prihodnost in hkrati, da prepričamo tiste, ki mislijo, da Evropa ne zmore več naprej, da so še vedno možnosti tudi za nove člane, da so še vedno odprta vrata za nove člane in mislim, da morajo biti.
Govor predsednika republike dr. Janeza Drnovška na Crans Montana Forumu v Zagrebu:
"Gospe in gospodje, ekscelence, dragi prijatelji,
Evropska unija se mora razvijati kljub razmeram, ki smo jih pred kratim, po lanskoletnih neuspešnih referendumih v Franciji in na Nizozemskem, opisali kot krizne.
Svet je preveč zapleten, v njem je preveč tveganj, zato potrebuje močno Evropsko unijo in seveda jo tudi mi sami potrebujemo. V današnjem svetu ni nobenega pravega vodstva in vsepovsod je preveč problemov. Niso vedno samo gospodarski problemi, ampak so tudi problemi, kot so revščina, okoljski problemi, podnebne spremembe, vse več in več je naravnih nesreč, vedno so kakšne vojne po svetu, zadnje čase se je povečala nestrpnost med verami. Tako ne moremo govoriti, da svetovno okolje postaja vse mirnejše, prijaznejše in brezskrbnejše. Mislim, da postaja celo preveč skrb vzbujajoče. Žal je tudi najpomembnejša država na svetu vložila tako veliko sredstev v en sam projekt, namesto da bi obravnavala še druge probleme, ki sem jih omenil.
Zato na svetu res potrebujemo vodstvo, seveda ne samo Evropske unije, čeprav bi morala ta pri tem vodenju odigrati pomembnejšo vlogo v primerjavi s tisto, ki jo ima danes. Tu naletimo na vprašanje evropske ustavne pogodbe, ki je zelo pomembno in široko vprašanje. Dandanes bi na to včasih radi pozabili, vendar jo potrebujemo. Evropa ne more še naprej obstajati, se razvijati brez ustavnega okvira, ki je potreben za normalno delovanje in tudi nadaljnjo širitev, in to nadaljnjo širitev potrebujemo. Evropa se zdaj ne sme prenehati širiti. Vsi vemo, da ustavni okvir, ki ga imamo, ni dovolj niti za obstoječe države članice. Torej, potrebujemo močnejši ustavni okvir, potrebujemo evropsko ustavno pogodbo in z njo moramo nadaljevati, čeprav je za nekatere države članice to zelo neprijetno.
Težava pri tej ustavni pogodbi je, da politikom določenih držav članic ne uspe prepričati državljanov, da je to dobro zanje, da to potrebujejo, da to potrebuje Evropa, da je to tisto, kar potrebujejo njihove države. Mnoge evropske politike so premalo verodostojne. Velikokrat vidimo, da ljudje niso zadosti zaupljivi, ne zaupajo dovolj svojim politikom in njihovi politiki. S tem se moramo resnično spoprijeti v vseh državah članicah, ki morajo pošteno govoriti o razmerah, o problemih. Ko pa govorimo o Evropski uniji, bi se morali izogniti situacijam, kakršna je nastala ob referendumih v Franciji in na Nizozemskem, ko so politiki teh držav dajali vtis, da je Evropska unija ali Bruselj kriv za stvari, ki niso priljubljene, za napake ter da vse, kar je dobro, prihaja iz prestolnic njihovih držav. Ta pojav poznamo že iz časa nekdanje jugoslovanske federacije. To je bilo takrat običajno. Še vedno se tega spominjamo; namreč, da smo vse, kar je šlo narobe v naših republikah v Sloveniji in Hrvaški, pripisali Beogradu in vse, kar je bilo prav, Ljubljani, Zagrebu ipd. Včasih, ko sem poslušal razprave v Evropski uniji, posebej ob referendumih, je bilo tako. Bilo je nekaj podobnega, in to je zelo nevarno. Tak način je prepoceni za resne politike in temu se moramo izogibati. Evropska unija in njena politika prav gotovo nimata nobene prihodnosti, če bomo tako nadaljevali. Moramo biti resni in pošteni do sebe, svojih državljanov in do drugih držav članic. Zato se moramo vrniti na ta vprašanja, na vprašanje ustavne pogodbe in širitve. Kot sem že rekel, moramo širjenje nadaljevati.
Hrvaška je dobra kandidatka. Zelo sem vesel, da je to zdaj jasno in da so se pogajanja začela. Toda tudi preostali del jugovzhodne Evrope mora imeti evropsko perspektivo. Druge alternative ni. Kaj bi lahko politiki teh držav kot alternativo ponudili svojim narodom? Druge resne alternative ni, in zato evropske perspektive zanje ne smemo zapreti. Tudi države Vzhodne Evrope zdaj še ne morejo zelo realno govoriti o članstvu, vendar pa morajo imeti to perspektivo odprto. Na koncu bi morala biti Evropa združena tako, kot si želite, v celoto brez delitve, brez problemov, ki jih dobro poznamo iz svoje preteklosti.
Torej, ta perspektiva mora zanje obstajati in prav nič se nas ne sme lotevati širitvena utrujenost. Kdo neki v Evropi ima pravico do te utrujenosti? Utrujenosti od česa? Od širitve, od miru, od evropske stabilnosti, od česa neki? Bolje se morajo potruditi, več energije morajo pokazati tudi prvotne države članice in jo usmeriti v nov evropski proces. Države, ki čakajo na pridružitev, so vsaj zelo motivirane, imajo veliko energije za pridružitev, reforme, potrebne korake, toda na drugi strani mora sedanja Evropa tudi opraviti svoje delo, končati mora ustavni okvir. Torej, končati delo pri ustavni pogodbi na eni strani, na drugi strani pa mora imeti iskreno javno razpravo s svojimi državljani, v kateri jim mora pojasniti neizbežnosti in prednosti širitve. Ne more se samo skriti za izgovorom: "Češ, zdaj pa imamo težave, ker nas je preveč v Evropi, zdaj ne moremo nadaljevati tako kot včasih. Zdaj imamo težave, ki bodo še večje, če se bomo širili." Tukaj poenostavljam, ampak zadeva je v resnici taka. Zato si take poenostavitve v Evropi ne moremo privoščiti. Končati moramo nalogo in se ne smemo spustiti na raven vsakodnevnega barantanja, kdo v Evropski uniji dobi več, kdo zgubi več. Vložek je previsok za vse nas, za našo prihodnost, za prihodnost Evrope in tudi sveta, da bi si to lahko dovolili.
Lotiti se moramo okoljskih vprašanj, podnebnih sprememb v svetu. Terorizem izhaja iz dojemanja sveta kot nepravičnega. Nekaj moramo storiti glede tega, ne samo v obliki boja proti terorizmu, ki je posledica sveta, kakršen je, boriti se moramo proti izvorom tega problema, vzrokom porušenega ravnotežja v svetu. Če večina ljudi na svetu misli, da je svet nepravičen do njih, potem v prihodnosti ne moremo pričakovati stabilnosti, miru in blagostanja. Nihče se ne more izolirati od sveta, tu ne zadoščajo ne obramba ne policija ne varnostni ukrepi. Poiskati bomo morali rešitve za vse na svetu, zato potrebujemo najprej močno Evropsko unijo, ki bo sposobna to narediti v Evropi in nato še drugod. To pa pomeni veliko dela za vse nas , in kot sem že rekel, moramo ga opraviti.
Najlepša hvala."