arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Slavnostna vročitev odlikovanj (Ljubljana, 25.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Predsednik dr. Drnovšek za Odmeve o mednarodnih razmerah in vlogi Slovenije po intervenciji v Iraku

Ljubljana, 04/04/2003  |  intervju


Pogovor novinarke Blanke Doberšek s predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom za TV Slovenijo (neavtoriziran zapis):



Novinarka: "Zapletenost stvarnosti se maščuje", je dejal francoski politolog Pierre Asner. Ste vi, gospod predsednik presenečeni nad to zapletenostjo stvarnosti v zvezi z iraško vojno?

Dr. Drnovšek: Stvarnost je res zelo, zelo zapletena in to ne samo za nas. Še veliko bolj za druge, se mi zdi. Po pravici povedano je tako, kot smo vsi pričakovali. Svet je naenkrat postal spet bolj nepredvidljiv, naenkrat je videti več nevarnosti. Več, kot še pred kratkim.

Novinarka: Je Slovenija med zaveznicami v vojni. Vi ste predvčerajšnjim v Skopju dejali, da Slovenija ne podpira vojne in včeraj je premier Rop dejal, da Slovenija ni v vojni koaliciji z ZDA in Veliko Britanijo. Je to jasno in glasno slovensko stališče?

Dr. Drnovšek: Stališče je konsistentno, čeprav velikokrat slišimo, kot da ni. Vendar je potrebno poslušati v celoti in spremljati dogodke tako, kot se je razvijalo dogajanje okrog Iraka. Slovenija je v določenem trenutku preko zunanjega ministra podprla t.i. Vilniuško deklaracijo in podporo tej deklaraciji nekateri obravnavajo kot pristop k vojni koaliciji. Vendar to ni res. Američani so to deklaracijo v tistem trenutku razumeli kot podporo njihovemu stališču, da bi bilo potrebno bolj pritisniti na Irak, da se razoroži. Vendar še vedno v okviru Varnostnega sveta. Ampak to so razumeli kot prijateljsko gesto, kot podporo njihovim stališčem. Varnostni svet bi mogoče prišel do skupnega stališča, če bi obe strani vložili še več naporov. Tako Američani kot npr. Francozi in Nemci in drugi in bi prišli do neke nove resolucije, ki bi morda postavila nek rok, nek dodaten ultimat Huseinu. Morda bi se s tem lahko izognili vojni, morda ne. Moj vtis je bil, da na koncu ne ena ne druga stran morda le nista storili dovolj za to. Ampak po tem je prišlo do odločitve za vojno in do same vojne. Slovenija je do vojne zadržana. Ob njej imamo seveda slab občutek in čutimo obžalovanje, da se to dogaja. V samo vojno, v koalicijo nismo vstopili in to Američani tudi dobro vedo. Pojasnili smo svoje stališče. Vendar ZDA kljub vsemu gledajo na naš celovit odnos do tega vprašanja še vedno sorazmerno pozitivno. Kljub vsemu smo razumeli njihovo politiko do določene točke, čeprav smo tudi povedali, da bi bilo potrebno le še več storiti v okviru Varnostnega sveta. Zato tudi zahvala od nekaterih senatorjev Ameriškega kongresa. Smo pa jasno povedali: v vojni ne bomo sodelovali, smo pa pripravljeni sodelovati v aktivnostih kasneje, pri rekonstrukciji Iraka, pri humanitarnih aktivnostih in to je naše celovito stališče. Zdi se mi, kot da nas nekateri želijo nekako poriniti v bolj militantno stališče, v bolj jasno opredeljevanje, predvsem proti ZDA. Zdi se mi, da so to predvsem morda tisti, ki se niso povsem sprijaznili z rezultatom našega referenduma za vstop v zvezo v Nato in morda upajo, da bi bolj ostro slovensko stališče proti ZDA le potegnilo za sabo probleme v Ameriškem kongresu, kjer morda ne bi ratificirali Nato sporazuma, oz. slovenskega članstva v Nato. Drugače pa je naše stališče podobno, kot je v marsikateri drugi evropski državi.

Novinarka: Ampak poglejte, dejali ste, da Amerika razume slovenska stališča. Ampak včeraj v senatnem odboru za mednarodne odnose, ko se je govorilo o širitvi Nata, je Jeffrey Simon govoril in kritiziral Slovenijo, češ da kakšne znake oklevanja in je nekako okrcal tudi Ropa, premiera.

Dr. Drnovšek: Stališče ameriške administracije do ratifikacije sporazuma v Nato ostaja nespremenjeno. Tudi meni niso všeč vse ameriške izjave, vsa ameriška politika. Tudi drugi zavezniki se med sabo ne strinjajo, to so Francija - ZDA, Nemčija – ZDA itn. Ampak ključno je, da kljub vsemu ostanejo partnerji na daljši rok in to bodo ostali. Mislim, da je že sedaj očitno, da prihaja do določenih približevanj. Izjava nemškega kanclerja oz. njegov nastop včeraj v parlamentu že kaže na to. Pa tudi stališče ruskega predsednika Putina nakazuje, da se pravzaprav že gradijo mostovi za sodelovanje za naprej, sodelovanje tudi v Iraku. Še naprej v okviru svetovne skupnosti, kar je tudi edino prav, saj drugače bi se temelj mednarodnih odnosov zrušil. V tej, kot ste sami v začetku rekli, zapleteni stvarnosti sodobnega sveta, situaciji okrog Iraka, je veliko različnih izjav, različnih mišljenj. Kljub vsemu jih skušamo izpeljati na tak način, da ne bomo naredili še več škode svetu in da na koncu le skušamo stvari peljati naprej tako, da bo svet le še kolikor toliko urejen in da bomo vedeli tudi, kako bo jutri in pojutrišnjem. Z vojno v Iraku ne bo konec sveta.

Novinarka: Kako si pa potem razlagate udeležbo slovenskega veleposlanika na sestanku ameriškega zunanjega ministra s predstavniki veleposlaniki držav, ki so podpisale Vilniuško izjavo, včeraj? Je bilo to v skladu s slovensko politiko?

Dr. Drnovšek: Vilniuška skupina je neka skupina, ki je delovala v okviru priprav na članstvo v Natu in neki ostanki tega delovanja še naprej ostajajo. Jaz sicer mislim, da bi počasi lahko nehala delovati, da ne bo več potrebe za njeno delovanje. Vendar, če ameriški državni sekretar povabi veleposlanike držav, ki so vse kandidatke za članstvo v Natu, na pogovor, mislim, da bi bilo kljub vsemu neprimerno, če naš veleposlanik na takšen pogovor ne bi šel. Vedno smo za dialog in moje stališče do Vilniuške skupine sem že povedal. Zdi se mi, da bi Slovenija pravzaprav bolje lahko artikulirala svoja stališča sama, ne pa v okviru takšne skupine. Morda je bila ta deklaracija kljub vsemu le neko opozorilo, da je vnaprej bolje, da sami od primera do primera oblikujemo svoja stališča, ne pa kar avtomatično v okviru te skupine držav.

Novinarka: Včeraj je ameriški zunanji minister Powell govoril tudi o - navajam: "o konkretnih dokazih ameriške hvaležnosti". Kakšni naj bi bili ti dokazi, ali to pomeni tistih zloglasnih pet milijonov dolarjev, ki naj bi jih Slovenija dobila, in če jih dobi oz. če se Američani pošljejo? Kaj Slovenija lahko potem naredi: sprejme, zavrne, nameni v humanitarne namene, kaj?

Dr. Drnovšek: Ne vem, kaj je imel gospod Powell s tem izrazom hvaležnosti v mislih. Zdi se mi, da je bilo precej pretiranih reakcij okrog teh petih milijonov in da se je vse skupaj poskušalo postaviti v nek kontekst. Ne vem, ali bo prišlo do nakazila teh pet milijonov in če bo, kaj bo potem vlada z njimi storila. Jaz bi pa le še enkrat opozoril na to izbiro med ZDA in pa med Irakom Sadama Huseina. Lahko si mislimo, da so se ZDA prehitro odločile za vojno, ampak kljub vsemu si ne moremo želeti, da bi ZDA izgubile. Da bi na nek način Sadam Husein zmagal. Sadam Husein je le pobil nad 100.000 svojih državljanov, milijone ljudi je zapustilo Irak, veliko je mučenj, tam je stalna represija. Tudi jaz sem za mir, sem proti vojnam. Me pa nekako tudi čudi, da pa pravzaprav pozabljamo, koliko gorja je ta režim dejansko povzročil. Da nas pravzaprav nič več ne zanimajo človekove pravice in trpljenje nedolžnih ljudi. Gre morda za še en, morda nekoliko egoističen moment, gledano z vidika nacionalnih interesov Slovenije. Če recimo ZDA izgubijo v Iraku ali se nekje na sredi poti odločijo za umik, bi to najbrž pomenilo odmik svojih enot tudi drugod, tudi z Balkana. Kaj bi pomenilo, če umaknili svoje vojake tudi npr. s Kosova, iz Bosne in Hercegovine itn. ? To bi pomenilo vračanje v veliko bolj nevarno in nestabilno obdobje. ZDA so veliko že storile, navsezadnje tudi za nas. Veliko lahko še storijo in vse skupaj moramo gledati skozi takšen okvir in dopuščati, da smo seveda lahko tudi zavezniki, prijatelji, da pa se v posameznih zadevah ne strinjamo povsem. Kljub vsemu pa še vedno ostajamo zavezniki in prijatelji, ker bo še veliko drugih vprašanj in problemov na tem svetu, ki jih je bolje reševati skupaj, kot pa da smo v različnih taborih. Tudi Nemci, Francozi, Rusi so že nakazali in že začenjajo sodelovanje z ZDA in mednarodni mehanizem bo tekel naprej. Morda bodo vsi nekaj iz tega potegnili. Morda se bodo Američani, tudi zaradi izkušnje v Iraku v prihodnje le bolj obotavljali, preden bodo šli v kakšno hitro preventivno vojno. Morda bodo tudi drugi zavezniki le poskušali bolj potrpežljivo najti nek skupen dogovor, tudi z ZDA, da bi bila potem rešitev boljša za vse.

Novinarka: V bistvu leti na slovensko zunanjo politiko kritika. Eni govorijo o tem, da slovenska zunanja politika, da je v njej pomanjkanje jasnosti, tako kot je rekel predsednik SDS Janša, drugi govorijo o tem, da je pač slovenski interes tisti interes, ki je interes Američanov. In da Slovenija kot majhna država naj ne bi imela svojega interesa?

Dr. Drnovšek: Ta interes je lahko v skladu z določenimi točkami in o tem sem pravzaprav že govoril. Kje se sklada, kaj je v našem nacionalnem interesu in kdaj so ZDA pomembne za naš nacionalni interes in tudi za našo varnost? In tudi marsikje drugje? Morda se lahko ne strinjamo z vsako izjavo, ki je bila dana v Sloveniji v tej zvezi, morda niso vse optimalne. Ampak kljub vsemu je treba upoštevati, da je situacija okrog samega Iraka precej zapletena, zapletena v svetu, med zavezniki. V postopku imamo tudi še ratifikacije, tako sporazuma za EU, kot tudi za Nato in potrditi jih morajo še parlamenti tako v Franciji, Nemčiji, kot tudi v ZDA. Kljub vsemu gre tukaj za dolgoročne zadeve in posamezne izjave tu in tam ne smejo na to tako zelo vplivati. Mislim, da tudi slovenska zunanja politika, včasih bolj posrečeno, včasih manj, skuša najti neko ravnotežje, neko svojo pot, ki pa naj bi bila v interesu Slovenije, navsezadnje slovenske varnosti in tudi slovenske perspektive. Kljub temu menim, da je konsistentna in tudi etična, da povemo, kje se ne strinjamo. Povemo, da je vojna najslabša možna rešitev in da seveda zelo obžalujemo, da je do nje prišlo. Želimo si, da bi bila vsaj sedaj čimprej končana in sočustvujemo z vsemi žrtvami med iraškim prebivalstvom in vojaki ter vojaki ameriško - britanskih zavezniških sil.

Novinarka: Hvala gospod predsednik za ta pogovor.

Dr. Drnovšek: Hvala tudi vam.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani