Zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike

Zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike
(ZZPOFPR)
Ljubljana, 14. februar 2003

(Uradni list RS, št. 15/2003)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, podlage za organizacijo in delovanje urada predsednika republike ter pravice predsednika republike po prenehanju funkcije.

2. člen

V zakonu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

3. člen

Sedež predsednika republike je v Ljubljani.

Za izvrševanje funkcije predsednika republike vlada v soglasju s predsednikom republike določi prostore za delovanje urada predsednika republike, prebivanje predsednika republike in protokolarne objekte.

4. člen

Sredstva za delo predsednika republike in urada predsednika republike se določijo v državnem proračunu na predlog predsednika republike.

O porabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča predsednik republike.

Nadzor nad uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena opravlja računsko sodišče.

5. člen

Pogoje za opravljanje funkcije predsednika republike zagotavljajo vlada, ministrstva in drugi državni organi v skladu s predpisi.

6. člen

Varovanje predsednika republike in objektov, ki jih uporablja, zagotavlja policija.

2. URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE

7. člen

V uradu predsednika republike se zagotavlja izvrševanje zadev v zvezi z opravljanjem funkcije predsednika republike.

8. člen

Urad predsednika republike vodi generalni sekretar. Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje predsednik republike.

Generalni sekretar skrbi po navodilih predsednika republike za izvrševanje vseh zadev v zvezi z opravljanjem funkcije in pristojnosti predsednika republike in pri tem sodeluje z drugimi državnimi organi ter z organi lokalnih skupnosti.

Generalni sekretar ima pri vodenju urada predsednika republike enaka pooblastila, kot jih ima predstojnik državnega organa v skladu z zakonom.

Akt o notranji organizaciji in o sistemizaciji delovnih mest v uradu predsednika republike izda generalni sekretar s soglasjem predsednika republike.

Generalni sekretar je odredbodajalec za uporabo sredstev za delo predsednika republike in urada predsednika republike.

Generalni sekretar je za svoje delo in za delo urada predsednika republike odgovoren predsedniku republike.

Generalni sekretar ima namestnika, ki ga imenuje in razrešuje predsednik republike.

Za urejanje položaja in pravic generalnega sekretarja in njegovega namestnika se smiselno uporabljajo predpisi o funkcionarjih v državnih organih.

9. člen

Zadeve, ki so neposredno povezane z opravljanjem funkcije in pristojnosti predsednika republike, izvršujejo generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja, šef kabineta predsednika republike in svetovalci predsednika republike.

Šefa kabineta predsednika republike in svetovalce predsednika republike imenuje in razrešuje predsednik republike.

Predsednik republike lahko imenuje šefa kabineta predsednika republike in svetovalce predsednika republike na položaj funkcionarja v državnih organih v skladu z zakonom.

Funkcionarjem v uradu predsednika republike preneha funkcija z odstopom, z razrešitvijo, oziroma ko nastopi funkcijo novo izvoljeni predsednik republike.

Za pravice funkcionarjev v uradu predsednika republike do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93 in 18/94 – ZRPJZ).

10. člen

Delavci v uradu predsednika republike, ki opravljajo druge strokovne in tehnične naloge v službah predsednika republike, imajo položaj in pravice javnih uslužbencev.

Zaposleni v drugem državnem organu je lahko, po dogovoru s predstojnikom organa, zaradi opravljanja zadev iz pristojnosti urada predsednika republike, razporejen na delovno mesto v urad predsednika republike.

V primeru iz prejšnjega odstavka ostane zaposleni v delovnem razmerju pri državnem organu, iz katerega je prerazporejen, ali pa sklene delovno razmerje v uradu predsednika republike.

3. OBVEŠČANJE PREDSEDNIKA REPUBLIKE

11. člen

Predsednik državnega zbora, predsednik vlade, ministri in nosilci drugih javnih funkcij v Republiki Sloveniji obveščajo predsednika republike o zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje njegove funkcije in pristojnosti.

12. člen

Predsednik državnega zbora in predsednik vlade zagotavljata obveščanje predsednika republike o sejah in sprejetih odločitvah državnega zbora oziroma vlade, z zagotavljanjem gradiv o zadevah, ki so nujne za izvrševanje njegove funkcije in pristojnosti.

Predsednik državnega zbora in predsednik vlade obveščata predsednika republike o zadevah, ki so posebnega pomena za opravljanje njegove funkcije in mora biti predsednik republike o njih sproti obveščen.

Predsednik državnega zbora in predsednik vlade morata zagotoviti, da se predsedniku republike tekoče pošilja gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu sej državnega zbora in vlade ter njunih delovnih teles.

4. PLAČA IN DRUGE PRAVICE IZ DELA PREDSEDNIKA REPUBLIKE

13. člen

Predsednik republike ima pravico do plače v skladu z zakonom, ki ureja plače funkcionarjev v državnih organih.

Za pravice predsednika republike do dopustov, do nadomestil, do drugih osebnih prejemkov in povračil ter do socialnega zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94 – ZUstS, 19/94 – ZSS in 44/94 – odl. US).

5. POLOŽAJ IN PRAVICE ZAKONCA PREDSEDNIKA REPUBLIKE V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM PROTOKOLARNIH IN DRUGIH DRUŽABNIH OBVEZNOSTI

14. člen

Zakonec predsednika republike ima pravico do mesečnega nadomestila za kritje stroškov, ki jih ima zaradi opravljanja protokolarnih in drugih družabnih obveznosti, v višini 15% plače predsednika republike.

15. člen

Zakonec predsednika republike, ki je v delovnem razmerju, ima pravico do plačane odsotnosti z dela za čas, ko opravlja protokolarne in druge obveznosti. V tem času ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejel za delo na svojem delovnem mestu.

Zakonec predsednika republike, ki je v delovnem razmerju, lahko za čas trajanja mandata predsednika republike prekine delovno razmerje, pri čemer mu pravice iz delovnega razmerja mirujejo. V tem času ima pravico do mesečnega prejemka v višini 20% plače predsednika republike, ta čas pa se mu tudi šteje v delovno in zavarovalno dobo po predpisih o delovnih razmerjih in o socialnem zavarovanju. Sredstva za plačilo navedenega mesečnega prejemka in vseh prispevkov se zagotavljajo iz državnega proračuna.

Položaj in pravice zakonca predsednika republike po tem zakonu veljajo tudi za osebo, ki s predsednikom republike živi v zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi o zakonski zvezi.

6. PRAVICE PREDSEDNIKA REPUBLIKE PO PRENEHANJU FUNKCIJE

16. člen
Predsednik republike ima po prenehanju funkcije pravico do naziva bivši predsednik republike in pravico do udeležbe na državnih svečanostih v skladu s protokolarnimi pravili.

17. člen

Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače predsednika republike, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto po prenehanju mandata.

Pravica do nadomestila plače se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje še za eno leto.

Čas iz prejšnjih odstavkov se šteje predsedniku republike, ki mu je prenehala funkcija, v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju.

18. člen

Predsednik republike, ki je do izvolitve opravljal trajno funkcijo v državnem organu, ima po prenehanju mandata pravico nadalje opravljati prejšnjo funkcijo, če izpolnjuje pogoje za opravljanje te funkcije in če v treh mesecih po prenehanju funkcije predsednika republike sporoči pristojnemu organu, da želi nadalje opravljati prejšnjo funkcijo.

19. člen

Predsednik republike, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju v državnem organu, v javnem zavodu, v javnem podjetju, v javni agenciji ali v javnem skladu, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju funkcije predsednika republike vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.

20. člen

Predsednik republike, ki se po prenehanju funkcije in pravic iz 17. člena tega zakona ne zaposli oziroma ne začne opravljati dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ima, dokler se ne zaposli ali začne opravljati dejavnosti, vendar največ do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, pravico do mesečnega prejemka v višini 80% plače predsednika republike. Če se predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, zaposli ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovan, in njegova plača oziroma plača in dobiček iz opravljanja dejavnosti ne presega mesečnega prejemka iz prejšnjega stavka, ima pravico do mesečnega prejemka v višini razlike med navedenim prejemkom in plačo oziroma plačo in dobičkom.

V času, v katerem predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, prejema mesečni prejemek iz prvega stavka prejšnjega odstavka, je socialno zavarovan po predpisih o socialnem zavarovanju, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju, ta čas pa se mu tudi šteje v delovno dobo.

Predsednik republike, ki se je po prenehanju funkcije upokojil, ima, če njegova pokojnina ne presega mesečnega prejemka iz prvega stavka prvega odstavka tega člena, pravico do mesečnega prejemka v višini razlike med navedenim prejemkom in pokojnino.

Sredstva za plačilo mesečnih prejemkov iz prejšnjih odstavkov in prispevkov za socialno varnost se zagotavljajo iz državnega proračuna.

21. člen

Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ima pravico do pisarniškega prostora (v nadaljnjem besedilu: pisarna), svetovalca in delavca, ki opravlja administrativne in tehnične naloge, ter uporabe službenega vozila z voznikom za čas, kolikor je opravljal funkcijo predsednika republike, vendar največ pet let. Pravico do uporabe službenega vozila z voznikom ima le v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja kot predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija.

Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ima pravico do varovanja eno leto po prenehanju opravljanja funkcije. Če obstajajo razlogi za podaljšanje, lahko policija v soglasju s predsednikom republike, ki mu je prenehala funkcija, varovanje podaljša. Obseg varovanja se določi v skladu z varnostno oceno.

Pisarno in pravico do uporabe službenega vozila z voznikom zagotovi vlada v soglasju s predsednikom republike, ki mu je prenehala funkcija.

Svetovalca in delavca iz prvega odstavka tega člena zagotovi urad predsednika republike izmed svetovalcev in delavcev iz 9. in 10. člena tega zakona v soglasju s predsednikom republike, ki mu je prenehala funkcija.

Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ima pravico do diplomatskega potnega lista.

Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ima v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja kot bivši predsednik republike doma ali v tujini, pravico do varovanja, pomoči in storitev protokola ali predstavništev Republike Slovenije v tujini.

Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ima pravico dostopa do arhiva iz časa, ko je opravljal funkcijo predsednika republike.

22. člen

Sredstva za delovanje pisarne morajo biti v uradu predsednika republike posebej zagotovljena. O porabi sredstev za delovanje pisarne odloča predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija. Odredbodajalec za sredstva za delovanje pisarne je generalni sekretar urada.

Finančno poslovanje za pisarno opravljata urad predsednika republike in ministrstvo, pristojno za finance.

23. člen

Pravice iz 16. do 22. člena tega zakona ne gredo predsedniku republike, ki mu je prenehala funkcija po 109. členu ustave, razen če ustavno sodišče z odločbo o odvzemu funkcije glede posameznih ali vseh pravic ne odloči drugače.

7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

24. člen

Določbe tega zakona o pravicah predsednika republike po prenehanju funkcije predsednika republike veljajo tudi za predsednika republike, ki mu je funkcija prenehala pred uveljavitvijo tega zakona.

25. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 41. člen zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94 – ZUstS, 19/94 – ZSS in 44/94 – odl. US).

26. člen

Generalni sekretar urada izda akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v uradu predsednika republike najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko nastopi funkcijo predsednik republike, ki je bil izvoljen na volitvah leta 2002.

Do dneva uveljavitve akta iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja odlok o organizaciji in delovanju služb urada predsednika republike (Uradni list RS, št. 20/93), če s tem zakonom ni drugače določeno.

27. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 020-03/02-8/2
Ljubljana, dne 28. januarja 2003

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor

napredno iskanje