Govor predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška na sprejemu za diplomatski zbor ob pričetku novega leta

Brdo pri Kranju, 01/15/2003 | govor

Spoštovani gospod predsednik vlade, spoštovani doyen diplomatskega zbora, ekscelence, gospe in gospodje, dragi gostje,

kot že nekajkrat doslej smo se tudi tokrat zbrali, da skupaj obeležimo iztekajoče se praznično obdobje. Novoletni čas namreč predstavlja dobrodošlo priložnost za oceno vsega doseženega in za pogled naprej. Iskreno me veseli, da bom lahko danes v svoji novi vlogi predsednika republike spoznal tiste med vami, ki jih še nisem imel priložnost srečati, in obnovil stike s starimi znanci. Ob tem bi še posebej rad pozdravil najnovejšega člana tukajšnjega diplomatskega zbora, gospoda Zaldívarja Miquelarena, novega veleposlanika Kraljevine Španije. Njemu in ostalim novim veleposlanikom želim delovno uspešno in prijetno bivanje v Sloveniji.

Ekscelence, dragi gostje,
leto 2002 je bilo v diplomatskem smislu izjemno plodno. Vrhunec diplomatske dejavnosti sta vsekakor predstavljala vrh Zveze NATO v Pragi in vrh Evropske unije v Koebenhavnu. Zato bi se rad zahvalil vsem vam, ki ste skupaj z nami sodelovali in prispevali k prejemu povabila za članstvo v Severnoatlantsko zavezništvo in zaključku pogajanj z Unijo. Gre za simbolna mejnika, ki predstavljata konec daljšega, desetletnega obdobja, v katerem si je Slovenija prizadevala zagotoviti vstop v evroatlantske institucije. Nedvomno je uspešen zaključek praškega in koebenhavnskega vrha tudi posledica vašega dela in prizadevanj ter profesionalnega poročanja o razmerah pri nas.

Za nami je sicer še eno leto mirnega razvoja, v katerem si je Slovenija dodatno utrdila mednarodni ugled varne države z dobrimi gospodarskimi temelji in utrjeno demokracijo. Verjetno se ravno zaradi teh uspehov in občutka neogroženosti v Sloveniji pojavljajo tudi drugačni pogledi na dolgoletni temeljni usmeritvi slovenske zunanje politike, ki sta se oblikovali že v prvih poosamosvojitvenih letih, in jima je bila naša država ves čas trdno zavezana. Sedanje razprave o referendumih za vstop v Zvezo NATO in Evropsko unijo tako odpirajo tudi vprašanje o tem, kakšne so vrednote Slovenije in kako Slovenijo kot državo pravzaprav umestiti v globalni svet.

Sam sem trdno prepričan, da mora Slovenija prevzeti svoj del odgovornosti za stanje v mednarodnih odnosih. Te bolj kot kdajkoli prej zaznamujejo procesi globalizacije, tako v pozitivnem kot tudi negativnem smislu. Gre za novo soodvisnost, ki temelji na spoznanju o medsebojni povezanosti vseh delov našega planeta ter nedeljivosti miru. Slovenija zato mora in tudi lahko prevzame nase svoj del odgovornosti za bodočnost Evrope in sveta. To je dokazala že pred leti kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN, kjer se je izkazala kot kompetenten in kredibilen dejavnik, ki je bil neposredno soodgovoren za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. To dokazuje tudi zdaj s svojo vlogo v mednarodni protiteroristični koaliciji, kot tudi s svojim aktivnim angažmajem v Jugovzhodni Evropi. Če smo se še pred leti poskušali čimbolj distancirati od dogajanja v soseščini, se zdaj vračamo nazaj v regijo kot izvoznik stabilnosti.

Polnopravno članstvo Slovenije v Zvezi NATO in Evropski uniji predstavlja logično nadaljevanje takšne odgovorne, v svet odprte zunanje politike. Pripravljenost vstopiti v ti dve evroatlantski instituciji dokazuje voljo, moč in samozavest, da lahko Slovenija sodobna dogajanja v svetu ne le spremlja, ampak se jih tudi udeležuje z enakovrednimi vlogami in nalogami ter jih sooblikuje. V tej luči je treba gledati na organizacijo odmevnega ameriško-ruskega vrha v Sloveniji pred letom in pol, ki je prispeval k novemu partnerstvu med Zahodom in Rusko federacijo. Ta naša samozavest in odprtost se prav tako odraža v dosedanjem prispevku Slovenije pri delu Evropske konvencije. Navsezadnje pa je naš odgovoren pristop k zunanji politiki nazorno razviden iz priprav na pomembnejšo vlogo v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

V tem kontekstu želim opozoriti, da živimo v času, ko v Evropi prihaja do razvoja, ki mu do sedaj še nismo bili priča. S prihajajočo vključitvijo Slovenije in drugih slovanskih držav kandidatk v Evropsko unijo bo ta prvič dobila tudi pomembno slovansko dimenzijo. Zato bi rad poudaril, da se bom tudi sam zavzel za nadaljevanje dejavnosti za ustanovitev Foruma slovanskih kultur v Ljubljani, ki bi lahko na poseben način deloval kot most med evropskim vzhodom in zahodom.

Odgovornost zunanje politike države se odraža tudi v urejenosti odnosov z njenimi sosedami. Zato želim poudariti, da bomo te še naprej razvijali na podlagi medsebojnega zaupanja in vsestranskega sodelovanja. Slovenija je v teh odnosih usmerjena k varovanju ozemeljske nedotakljivosti in nespremenljivosti državnih meja, varstvu pravic narodnih manjšin in njihovega vsestranskega razvoja, utrjevanju gospodarskih vezi in višjih oblik gospodarskega sodelovanja, kot tudi gradnji infrastrukturnih povezav. Vse to je pomemben element tudi bodoče evropske politične, gospodarske in varnostne arhitekture. V preteklem letu smo na tem področju storili pomembne korake. Prepričan sem, da jih bomo tudi v prihodnje.

Ekscelence, dragi gostje,

ponovno se vam želim zahvaliti za vaše dosedanje delo. Priložnosti, ki jih Sloveniji ponuja včlanitev v mednarodne povezave, so tudi posledica vaših prizadevanj. Zato sem prepričan, da boste tudi v tem letu uspešno zastopali svoje države pri nas in prispevali k plodnim in prijateljskim odnosom s Slovenijo. V tem duhu vam v novem letu želim predvsem veliko osebnega miru in, seveda, zdravja.