Stanje v obrambnem sistemu, predvsem v SV, redno spremljam

Ljubljana, 05/16/2003 | intervju

Aktualni pogovor s predsednikom Republike Slovenije in vrhovnim poveljnikom obrambnih sil RS dr. Janezom Drnovškom za revijo Slovenska vojska

Ob dnevu Slovenske vojske smo za pogovor prosili predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška, ki je z izvolitvijo na najvišjo državniško dolžnost postal tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil RS. Predsednik Drnovšek v prvem intervjuju za našo revijo med drugim ocenjuje, da je izvajanje projekta PROVOJ ključno za nadaljnji razvoj in profesionalizacijo Slovenske vojske. V posebnem pismu je premiera Antona Ropa opozoril, da načrtovanega deleža za obrambo z zdajšnjimi vladnimi ukrepi ne bi smeli bistveno okrniti. Dr. Drnovšek ugotavlja, da je vojaški poklic specifičen, čas pa bo pokazal, ali bi ga bilo treba natančneje opredeliti s posebnim zakonom in ne verjame, da bi Nato želel pri nas graditi vojaške baze.

Spoštovani gospod predsednik, 15. maj je zapisan v zgodovino slovenske državnosti kot dan uresničitve pogumne odločitve, s katero smo leta 1991 in že prej postavili temelje današnje Slovenske vojske. Prehod iz nekdanje, povsem prostovoljne sestave TO je v dobrem desetletju samostojnega razvoja oboroženih sil zaznamovan s številnimi spremembami in reorganizacijami. Kako bi v vlogi vrhovnega poveljnika obrambnih sil RS ocenili dozdajšnjo razvojno pot Slovenske vojske?

Dogajanja v Slovenski vojski, njene pogoste reorganizacije in spremembe, ki so se v SV zgodile v zadnjih 12 letih, kažejo splošen, lahko bi rekli, izredno temperamenten razvoj Republike Slovenije. Naša država je pred 12 leti, po kratki in intenzivni vojni dosegla samostojnost. Z zagotovitvijo suverenosti je bil dosežen šele prvi cilj. Želeli smo postati uspešna, demokratična država, s čvrstim tržnim gospodarstvom, prepoznavni v Evropi in svetu ter vključeni v Evropsko unijo in Nato. Doseči vse omenjene cilje v razmeroma kratkem obdobju je bil izreden izziv tako za politiko kot tudi za vse državljane. Pa vendarle nam je uspelo.

Sočasno z vzpostavljanjem temeljev državnosti in razvojem države je potekal razvoj njenih oboroženih sil. Obdobje pred letom 1991, ko si je takratna zvezna vojska prizadevala omejiti moč republiških TO, vojna v Sloveniji pa tudi čas po odhodu zadnjega vojaka iz Slovenije, ko je v naši neposredni bližini še potekala vojna, je bilo obdobje dobre organizacije, velikega domoljubja in pogumnih odločitev. Pogum in organizacija sta bila potrebna tudi pozneje pri reorganizaciji TO v SV, kar je bil v takratnih pogojih zahteven in občutljiv projekt. Zahtevno je bilo tudi obdobje prilagajanja slovenskih oboroženih sil standardom zveze Nato in lastnim ciljem, da bi vzpostavili sodobno ter učinkovito vojske. Zdaj v SV poteka projekt vzpostavljanja poklicne vojske, dopolnjene s pogodbeno rezervo, ki je zelo pomemben in obsežen projekt.

Glede na vse to, lahko ocenim, da je bila razvojna pot SV izjemno dinamična, njen razvoj pa v precej hiter. Ne glede na občasne težave, ki so del vseh velikih projektov, je bila razvojna pot Slovenske vojske uspešna. Cilj je dosežen in SV je dovolj pripravljena za članstvo v Natu, kar je bil zadnjih sedem, osem let glavni cilj.

Pred kratkim sta vam načelnik GŠSV brigadir Lipič in obrambni minister dr. Grizold predstavila letošnje poročilo o stanju in razvoju slovenskih oboroženih sil. Izrazili ste mnenje, da je Slovenska vojska zdaj postavljena na trdne temelje. V katerih točkah so bili po vaši oceni v tem času doseženi ključni premiki?

Rekel bi, da sta s prihodom ministra dr. Grizolda in njegove ekipe na MO razvoj in preoblikovanje SV dobila nov zagon ter strokoven pristop. Cilji so jasno začrtani, natančno so določene šibke točke, jasna je strategija preoblikovanja SV v sodobno in primerno veliko vojsko. Slovenija si velikih oboroženih sil ne more privoščiti in jih tudi ne potrebuje. Kar velja za druga področja, velja tudi za Slovensko vojsko. Le s kakovostjo smo lahko konkurenčni. Naša moč je v izjemnih in zavzetih posameznikih, v ljudeh, ki so pripravljeni prevzemati odgovornosti. Naš prispevek k svetovnemu miru ne bo merjen po številu vojakov, temveč po rezultatih, ki jih bodo naši vojaki dosegali. In dosedanja poročila z mednarodnih operacij in vaj, v katerih slovenski vojaki sodelujejo, so pozitivna in pohvalna.

Eden ključnih razvojnih ciljev je profesionalizacija Slovenske vojske. Čas za uresničijo tega cilja je zelo kratek, poleg notranje reforme pa je povezan predvsem z večjimi obrambnimi izdatki. Nam bo ob napovedanih ukrepih racionalizacije uspelo brez večjih težav izpeljati ta obsežni projekt?

Poklicna vojska bo bistveno manjša, kot bi sicer bila, in bolje usposobljena. Vojakov bo manj, zato jih bo mogoče bolje opremiti. Želim pa poudariti naslednje. Doseganje dveh odstotkov BDP v naslednjih letih za potrebe obrambnega sistema je bilo priporočilo Nata in ocena potreb SV ter zmožnosti državnega proračuna v letih 2008 in pozneje, ne glede na to, ali bo vojska poklicna ali naborniška. Torej SV, naj bo takšna ali drugačna, slovenskih državljanov ne bo stala več, kot je bilo že sprejeto pred dvema letoma in prej. Po poročanju obrambnega ministra dr. Grizolda in načelnika GŠSV brigadirja Lipiča sem na predsednika vlade naslovil pismo, s katerim sem ga opozoril na morebitne posledice, ki jih lahko ima zmanjšanje obrambnih sredstev na izvajanje projekta PROVOJ in na obrambni sistem. Je pa povsem logično, da mora biti breme nepredvidljivih gospodarskih in finančnih gibanj, ki so vzrok za ponovno tehtanje letošnjega proračuna, enakomerno razdeljeno na vsa področja, tudi obrambno. Verjamem, da bo kljub temu projekt profesionalizacije potekal naprej, in ne dvomim, da MO natančno spremlja stanje in bo pravočasno ukrepalo.

Kako ste kot vrhovni poveljnik obrambnih sil RS vključeni v snovanje teh sprememb, predvsem v obdobju intenzivnega vključevanja v zvezo Nato?

Stanje v obrambnem sistemu, predvsem v SV, redno spremljam. Zanima me predvsem potek ključnih projektov in splošno stanje med pripadniki vojske. Komunikacija med MO in menoj poteka skladno z določili Zakona o obrambi in navodilom, ki je bilo izdano na podlagi tega zakona.

Nekateri menijo, da vojska ni dovolj samostojna in da vojaško stroko premalo upoštevajo pri razvojnih odločitvah oziroma, da status vojaških oseb še vedno ni ustrezno rešen, pri čemer mislijo na države, v katerih je status vojaških oseb posebej urejen. Kaj menite o tem, gospod predsednik?

Kolikor sem seznanjen, je vprašanje statusa vojaških oseb eno od ključnih. Je tudi poseben podprojekt v projektu PROVOJ. Ministrstvo je lani noveliralo obstoječi Zakon o obrambi in tako rešilo del statusnih vprašanj. Vprašanje o več poklicnih vojakih, podčastnikih, častnikih ter vojaških in civilnih osebah v SV postaja pomembno. V naslednjih letih bo treba status natančno določiti, MO pa bo ocenilo, ali je za to potreben nov zakon po zgledu Zakona o policiji ali pa se bo vprašanje rešilo znotraj obstoječe zakonodaje z ustreznimi dopolnitvami.

Vojaški poklic je specifičen. Pripadniki naše vojske bodo tako kot pripadniki drugih evropskih vojsk prevzemali del skupnih nalog pri zagotavljanju miru. Zato je treba pri zagotavljanju pogojev dela in življenja upoštevati tudi vidik primerljivosti z vojskami drugih držav.

Slovenska vojska je v javnosti precej spoštovana, nasprotno pa je del javnosti dokaj kritičen do vključitve Slovenije v Nato. Pomislekov je kar nekaj, od previsokih stroškov do strahu pred izgubo suverenosti in očitkov o podrejanju interesom močnejših držav. Eden od ugovorov je tudi ta, da bodo slovenski vojaki morali na tuja bojišča. V zadnjem času pa je javnost razburila novica, da Nato v Sloveniji načrtuje postavitev vojaških baz. Kakšno je vaše stališče do teh vprašanj?

Slovenija je del Evrope in demokratičnega sveta, ki se zavzema za enake vrednote. Žal današnji svet ni oaza miru. Priča smo različnim grožnjam, ki postajajo vse bolj globalne in niso usmerjene proti eni državi, temveč proti nekaterim vrednotam. V takšnem svetu živimo. Vojske držav, s katerimi se povezujemo, so namenjene obrambi teh vrednot. Povezovanje bo prineslo koristi in obveznosti. V procesu vključevanja v mednarodne povezave je torej treba upoštevati končni rezultat, vsoto vseh plusov in minusov, če poenostavim.

Glede aktualne problematike graditve baz bi rad poudaril, da ima Nato nekaj izobraževalnih ustanov in skupna poveljstva, nima pa velikih vojaških baz. Natovo vojaško silo, kot vemo, sestavljajo nacionalne vojske. Zato ne verjamem, da bi Nato želel graditi pri nas svoje baze.

Nekateri ugledni ekonomisti menijo, da si Slovenija že z vključitvijo v EU zagotavlja dovolj visoko stopnjo varnosti in da vključitev v Nato zaradi ogroženosti ni potrebna, predvsem pa, da je ta projekt za nas predrag. V pripravi je rebalans proračuna, naš cilj pa je, da bi delež za obrambne namene do leta 2004 povečali na približno 1,7 odstotka, po vstopu v Nato pa na približno dva odstotka. Se vam zdi, da včasih mogoče premalo poudarjamo, da Slovenska vojska odpira tudi nova delovna mesta in da se z vključitvijo v mednarodne integracije določene možnosti odpirajo tudi za slovensko gospodarstvo?

Na večino teh vprašanj smo glede na visok rezultat na referendumu uspešno odgovorili že med razpravami pred 23. marcem. Strinjam se z vami, da včasih gledamo le na podatek o višini sredstev za obrambo, ne pa na druge koristi, ki jih povezovanje v Nato in EU ter profesionalizacija prinašajo Sloveniji na drugih področjih. Kot sem že omenil, gledati je treba celovito, pomemben je končni rezultat. Gospodarski vidik je zelo pomemben pri vključevanju v EU in tudi v Nato, na kar vidik so predstavniki države ter Gospodarske zbornice Slovenije opozarjali v kampanji. Verjamem tudi, da bomo znali izkoristiti svoje možnosti in pomembno lego v JV Evropi.

Slovenska vojska je v zadnjem času doživela veliko sprememb, prerazporeditev in premeščanj, poleg tega tudi vojaške plače ter drugi pogoji niso za vse dovolj stimulativni. Ocene kažejo na velika strukturna neskladja, ki jih bo treba odpraviti, da bi bili lahko primerljivi z drugimi vojskami. Marsikdo ima občutek, da se mu godi krivica, da njegov prispevek ni dovolj upoštevan. Se kdo od prizadetih obrne tudi na vas kot vrhovnega poveljnika in če se, kako ukrepate v takem primeru?

Omenil sem že, da je status vojaških oseb pomembno vprašanje. V zadnjih letih je bila večina energije usmerjena v zagotavljanje povezljivosti obrambnega sistema s cilji Nata, kar je pripeljalo do vabila za članstvo. S projektom PROVOJ se Ministrstvo za obrambo in SV intenzivno posvečata reševanju pomembnih, notranjih težav, kot so statusni problemi, ter k dvigu kakovosti, usposobljenosti in pripravljenosti kadra.

Občasno res dobim kakšno pripombo ali sugestijo posameznikov iz vrst SV. Opozoril bi, da predsednik republike kot vrhovni poveljnik nima pristojnosti za reševanje predlogov, zato za pomoč pri razumevanju takšnih dopisov ponavadi prosim MO.

Gospod predsednik, v več kot desetletju samostojne slovenske države ste v njen razvoj vtisnili tudi svoj pečat. S prevzemom funkcije predsednika države ste prevzeli tudi vlogo vrhovnega poveljnika obrambnih sil. Se vam zdijo sedanji položaj in pristojnosti predsednika v tej vlogi ustrezni? Menite, da bi bilo treba kaj spremeniti?

Položaj in odnos predsednika republike do oboroženih sil je urejen z Ustavo RS in Zakonom o obrambi. Vlada je tudi izdala navodilo o izvrševanju obveznosti do predsednika republike na obrambnem področju, ki operacionalizira odnos MO in SV do predsednika republike kot vrhovnega poveljnika. Menim, da je položaj predsednika republike na tem področju ustrezno rešen. Verjetno bo treba zaradi velikih sprememb na obrambnem področju, o katerih sva govorila, to navodilo dopolniti in prilagoditi predvsem v delu, ki govori o vrsti informacij, ki so posredovane predsedniku. Tako bo na primer normalno, da so informacije o sodelovanju SV v mednarodnih operacijah oziroma o delovanju naših predstavnikov v denimo Natovih poveljstvih bolj pomembne kot do zdaj. Menim, da imamo vlada, MO in predsednik republike enak interes, da svoje delo opravljamo korektno, v skladu s pričakovanji javnosti.

Gospod predsednik, hvala za pogovor in vašo pozornost.

Hvala tudi vam, pripadnicam in pripadnikom SV pa ob tej priložnosti čestitam za njihov praznik. Za nami je vsebinsko bogata pot. Pomembna pot je še pred nami. Slovenska vojska se razvija v sodobno, poklicno in usposobljeno vojsko, takšno, kakršno si naša država tudi zasluži. Prepričan sem, da so vsi izzivi ob pozitivni naravnanosti lahko premostljivi. Verjamem v to in tudi v posameznike, ki sestavljajo SV.

napredno iskanje