Srečanje slovenskega in hrvaškega predsednika
Zagreb, Hrvaška, 11/09/2006 | sporočilo za javnost, izjava
Predsednika Slovenije in Hrvaške, dr. Janez Drnovšek in Stipe Mesić, sta se danes sestala v hrvaški predsedniški palači, da bi se pogovorila o odnosih med državama, tudi o vprašanju meje, za katero sta na svojem zadnjem srečanju avgusta na Brionih napovedala, da bosta oblikovala pobudo za rešitev, če vladi ne bosta uspeli doseči dogovora.
Po srečanju je predsednik dr. Drnovšek za medije dejal, da je vesel, da se je srečal s hrvaškim kolegom (nelektorirano):
"Že ob najinem zadnjem srečanju sva se dogovorila za ponovno srečanje. Kar se tiče vprašanj, o katerih sva govorila že poleti na Brionih, pa tudi danes, lahko rečem, da smo vmes delali na teh vprašanjih, tudi kontaktirali strokovnjake za mednarodno pravo in upam, da tudi pri njih vzbudili ponovno zanimanje in tudi motiv, da se išče rešitev, ki bo ustrezala minimalnim interesom ene in druge države. Seveda pa še vedno upam, tako kot moj kolega Stipe Mesić, da bosta vladi le postali bolj iniciativni in da bosta začeli bolj resno in zavzeto reševati vprašanje meje. To je v interesu obeh držav."
Pred dnevi je sodišče v Strasbourgu, sodišče za človekove pravice, zavrnilo obtožbe treh hrvaških varčevalcev do Ljubljanske banke. V zvezi s tem je slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek medijem povedal:
"Tudi sam mislim, da ima sodba sodišča v Strasbourgu svoj pomen. Ta sodba je potrdila tudi že sodbe nekaterih sodišč na Hrvaškem, ki so že prej tako razsodile in moj vtis je že nekaj časa bil, da politika čaka na razsodbo v Strasbourgu, na razsodbo Evropskega sodišča in da do takrat ni bila pripravljena potegniti nobene poteze.
Sedaj je ta sodba prišla in pomeni, da bo potrebno nadaljevati z reševanjem tega vprašanja doma, na Hrvaškem in seveda lahko tudi v odnosu do Slovenije. Zato je sedaj čas za novo poglavje pri razreševanju problematike nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu. Možnosti za to obstajajo; nekatere strokovne možnosti smo razdelali že v preteklosti. Obstaja možnost, ki so jo potrdila tudi že hrvaška sodišča; namreč, da se obveznosti do hrvaških varčevalcev lahko pokrijejo s terjatvami stare Ljubljanske banke v Zagrebu, ki so še vedno aktualne, ker ima ta banka še vedno nekaj premoženja na Hrvaškem in terjatve do različnihpodjetij. Ampak ta postopek je sedaj blokiran in se je dogajal samo v tistih primerih, kjer so tako razsodila sodišča na Hrvaškem.
Mislim, da bi sedaj moralo priti do sestanka obeh finančnih ministrov in obeh guvernerjev centralnih bank, da bi pogledali, katere so tiste blokade, ki zavirajo ta proces. Tako bi lahko ta naprej stekel in obveznosti do hrvaških varčevalcev bi se lahko pokrivale iz terjatev, ki jih ima stara Ljubljanska banka Zagreb še vedno do različnih subjektov, predvsem na Hrvaškem. Če to ne bi bilo dovolj, bi se morali dogovoriti še o preostanku. Obstaja pa možnost, da bi se že na ta način to vprašanje rešilo."