arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Portret s tiskovne konference (Ljubljana, 27.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Zdravica predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška na svečani večerji v čast Njunih veličanstev švedskega kralja Gustava XVI. in kraljice Silvie

Brdo pri Kranju, 06/15/2004  |  govor


Klikni za povečavoVajini veličanstvi, ekscelence, spoštovane dame in gospodje!

"Švedska kraljeva hiša se lahko nadeja toplega sprejema v Ljubljani," je pred več kot sto leti zapisal švedski književnik Alfred Jensen. Tako je predvideval zaradi priljubljenosti Jeana Baptista Bernadotteja, ki si je naklonjenost slovenskega prebivalstva prislužil s svojo človekoljubno naravo, ko je kot Napeoleonov maršal obiskal Ljubljano ter prebivalcem obljubil spoštovanje njihove vere in navad. To je ostalo v zgodovini slovenstva zapisano kot svetlo obdobje, saj je bil med drugim v tem času v šole prvič vpeljan slovenski jezik. V stoletjih življenja v večetničnih državnih tvorbah je bil ravno jezik tista najpomembnejša vez in središče slovenskega naroda, ki ga je ohranjal pri življenju. Ko je isti maršal Bernadotte leta 1810 postal prestolonaslednik švedske krone in začel ponosno kraljevo družino Bernadottov, je za vedno povezal slovensko in švedsko zgodovino.

Klikni za povečavoVesel sem, da imam čast po tolikih letih izpolniti besede švedskega književnika ter sprejeti v goste cenjena člana kraljeve hiše Bernadotte. Dovolite mi, da v naši sredi toplo pozdravim Njuni veličanstvi švedskega kralja Gustava XVI in švedsko kraljico Silvio.

Od Ilirskih provinc je preteklo veliko časa, zgodovina je ubirala svoja pota in nas pred trinajstimi leti pripeljala do uresničitve večstoletnega sna slovenskega naroda po lastni državnosti. Švedska je bila med prvimi državami, ki so s svojim priznanjem izkazale razumevanje za naša prizadevanja po svobodi, samostojnosti in neodvisnosti. Naj tudi ob tej priložnosti izrazim našo zahvalo Kraljevini Švedski in njenim ljudem za to zgodnjo podporo neodvisni Sloveniji.

Klikni za povečavo"Čeprav med nami so gore in vode," kot je zapisal švedski pesnik slovenskega rodu, Carl Snoilski, se med našimi kraji in ljudmi že stoletja tkejo prijateljske vezi. Povezuje nas celo ime cvetice. Velika naravoslovna polihistorja Carla von Linnéja in Johannesa Antoniusa Scopolija je družilo dopisno prijateljstvo. Linné je po Scopoliju, ki je večino časa njunega petnajstletnega dopisovanja živel v Idriji, v znak prijateljstva in spoštovanja poimenoval rožo, ki mu jo je na Švedsko poslal iz idrijskih gozdov, kranjska skopolija.

Klikni za povečavoV enem od svojih pisem Scopoliju švedski naravoslovec Linné obžaluje veliko razdaljo, "zaradi katere nikakor ne morem priti k Tebi, da bi užival Tvojo navzočnost in se iz nje bogatil". Razvoj potovalnih sredstev je zmanjšal zemljepisne razdalje, gore in vode ne predstavljajo več ovire, Slovenija in Švedska nista več tako vsaka k sebi. Stiki med ljudmi so zato lahko postali pogostejši in neposrednejši.

V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je na Švedskem našlo svojo novo domovino precej Slovencev, ki tudi dandanašnji tvorijo živ most med našima deželama. Številni Švedi so odkrili lepote Slovenije, ko so k nam prihajali na oddih, in upamo, da jih bo v prihodnje k nam prihajalo še več. Še v času, ko so naši rojaki pred tridesetimi leti odhajali na Švedsko, si je bilo težko zamisliti, da bosta njihovi izvirna in posvojena domovina nekoč –- v ne tako oddaljeni prihodnosti -- postali del iste zgodovinske tvorbe, del iste skupnosti, da med njima ne bo več meja.

Klikni za povečavoZ vstopom Slovenije v Evropsko unijo letošnjega zgodovinskega 1. maja se je to zgodilo: padle so meje, namesto širnih razdalj, ki so nas v zgodovini ločevale, so se odprle nove možnosti za medsebojno sodelovanje in družno ustvarjanje skupne, evropske prihodnosti. Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo dosegla svoj veliki cilj. Brez prijateljev ji to ne bi uspelo. Zato mi dovolite, da izkoristim to priložnost in se zahvalim Švedski, ki nas je v naših prizadevanjih na poti v Evropsko unijo vseskozi podpirala in nam pomagala premagovati ovire, s katerimi smo se na tej poti srečevali. V Evropski uniji se nam ponuja priložnost, da se kot še nikoli v zgodovini med seboj spoznamo, se družimo in se bogatimo drug iz drugega.

K temu bo nedvomno pripomogel tudi švedsko-slovenski slovar avtorice Lene Holmquist, ki ga je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v sodelovanju s švedsko Kraljevo akademijo književnosti, zgodovine in kulturne dediščine, in ki je prvi slovar kakega skandinavskega jezika v slovenščini. Potreba po dialogu med našima deželama in njunimi ljudmi se je s skupnim evropskim državljanstvom še povečala in slovar bo nedvomno dobrodošel in koristen pripomoček za poglabljanje naše komunikacije. Slovar je tudi prispevek v mrežo povezav med evropskimi jeziki, katerih raznolikost je eno največjih bogastev Evrope.

Vajini veličanstvi,
odnosi med našima državama so razvejani in prijateljski, obisk Vajinih veličanstev pa je potrditev in priznanje tem odličnim odnosom ter hkrati priložnost in spodbuda za njihovo nadaljnjo graditev in utrjevanje. V Sloveniji velja Švedska za deželo, ki je za nas bila in še ostaja v marsičem zgled, kako oblikovati moderno državo, razvijati napredno gospodarstvo na podlagi ustvarjalnosti, znanosti in znanja in hkrati skrbeti za blaginjo vseh državljanov in državljank. Želim, da bi se že zdaj razvejano slovensko-švedsko sodelovanje v izobraževanju, znanosti in kulturi v letih, ki so pred nami, še poglobilo in okrepilo. Veseli me, da so na obisku v Sloveniji tudi švedski gospodarstveniki, ki v neposrednih stikih s svojimi slovenskimi kolegi proučujejo možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja ter skupni razvoj in nastop na tretjih trgih.

Vajini veličanstvi,
upamo, da nam bo uspelo v času Vašega obiska pokazati vsaj del gostoljubnosti in lepot naše dežele, ki so navduševale Jensena, Snoilskega in maršala Bernadotteja, ter izkazati prijateljska čustva, ki jih gojimo do Kraljevine Švedske. Da se boste pri nas počutili dobro in da se bodo uresničile besede, izrečene pred stotimi leti o toplem sprejemu švedske kraljeve hiše.

S temi besedami mi, Vaši veličanstvi, dame in gospodje, dovolite, da nazdravim prijateljstvu naših držav in narodov, naši skupni prihodnosti in vsem vam, dragi prijatelji.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani