Govor predsednika republike dr. Janeza Drnovška na 12. srečanju predsednikov srednjeevropskih držav v Zagrebu
Zagreb, 10/14/2005 | govor
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se danes in jutri udeležuje 12. srečanja predsednikov srednjeevropskih držav v Zagrebu. Predsednik dr. Drnovšek je danes nastopil v prvem delu razprave, ki je potekala na temo Kako zaključiti proces evropske integracije.
Zelo me veseli, da naše srečanje v Zagrebu poteka le nekaj dni potem, ko je Hrvaška dobila mandat za začetek pogajanj za članstvo v Evropski uniji. Menim, da gre za zelo pomembno dejstvo. Kar nekaj časa je trajalo. Ni bilo lahko, vendar se je Evropska unija končno lahko pozitivno odločila in Hrvaški odprla pot do pogajanj. V Sloveniji to odločitev zelo podpiramo. Hrvaška je naša soseda in zelo smo zainteresirani za njen razvoj, blaginjo in njeno evropsko perspektivo. Veseli nas, da se bo kmalu po Sloveniji že druga republika nekdanje Jugoslavije priključila Evropski uniji in tako pokazala, da so vrata odprta, da evropska integracija ostaja odprta perspektiva za države nekdanje Jugoslavije, Zahodnega Balkana, kakor tudi za druge.
V tem kontekstu ponovno potrjujem in pozdravljam odločitev o začetku pogajanj s Turčijo. Ta odločitev je bila zelo težka in zelo sporna. Danes so mnogi v Evropi mnenja, da je zelo vprašljivo, če bo Turčija na koncu poti resnično postala članica Evropske unije. Rad bi dejal, da je Evropska unija ravnala modro, ko je Turčiji odprla vrata. Turčija je pomembna država, država s prevladujočo islamsko religijo. Samo dejstvo pa, da bi bila Turčija prva islamska država, ki bi vstopila v Evropsko unijo, ne bi smelo biti ovira temveč prej prednost. Menim, da bi s tem korakom Evropska unija lahko bila kot zgled ostalemu svetu in pokazala, da so lahko različne kulture, tradicije in religije v sožitju, da lahko najdejo način skupnega življenja in dela, da sprejemajo pozitivne vrednote skupnega življenja, da si med seboj pomagajo, da so konstruktivne in se izogibajo konfliktov in možnih vojn.
Evropska zgodovina, pa ne le evropska, je bila polna konfliktov in vojn. Nedavno na Balkanu. V Jugoslaviji se je ponovno potrdilo, da delitve, konflikti, nacionalizmi, graditev na razlikah, etnično in versko razlikovanje lahko pripeljejo do strahot, do državljanskih vojn, do grozot. Isti ljudje, ki so lahko desetletja živeli skupaj, v miru, so nenadoma postali smrtni sovražniki in se med seboj pobijali. To je prav obraten način od tistega, ki velja za Evropsko unijo in narediti moramo vse, kar je v naši moči, da se izognemo takim situacijam v prihodnosti. To je razlog za to, da vrata Evropske unije ostanejo odprta in da ponudijo evropsko perspektivo drugim državam, drugim sosedom Evropske unije in drugim republikam nekdanje Jugoslavije. Zelo sem vesel, da sta nedavno tudi Srbija in Črna gora naredili korak naprej v tej smeri. Z optimizmom gledam tudi na nadaljnje korake Makedonije na poti v Evropsko unijo. Mislim, da bo to vzpodbudno tudi za druge težavne situacije, ki še ostajajo na Zahodnem Balkanu. Ne samo Zahodni Balkan, tudi države kot Moldova, Ukrajina bi morale imeti perspektivo in dobiti možnost, da se v doglednem času pridružijo Evropski uniji. Brez tega si je zelo težko zamisliti izpeljavo zahtevnih reform, socialnih in gospodarskih reform v državah v tranziciji. Zelo težko je izvajati reforme v članicah Evropske unije, v relativno stabilnem in ugodnem okolju, delati to v veliko slabših pogojih pa je precej zahtevno opravilo. Menim, da bi Evropska unija morala pomagati političnim voditeljem teh držav, ki so pripravljeni tvegati tudi svojo politično prihodnost za nadaljevanje potrebnih reform, delati na pozitivnih vrednotah, jih vzpodbujati in jim dajati realistično upanje, da je članstvo v Evropski uniji za njih dosegljivo.
Nedavno so se pojavile špekulacije, da v Evropski uniji vlada kriza in da so težave z Ustavno pogodbo povezane s širitvijo. Da je nedavno širitev šla predaleč in da državljani starih članic Evropske unije nekako niso zadovoljni s temi spremembami, s širitvijo in z večjo Evropo. Če je to razlog, da referendumi o Evropski ustavi v nekaterih državah niso uspeli, potem bi lahko rekel, da politiki v teh državah niso naredili svoje domače naloge. Svojim državljanom niso razložili, kaj pomeni Evropska unija brez nadaljnje širitve. Pomeni razpotje v Evropi. To pomeni, da bomo imeli v naslednjih dvajsetih letih eno Evropo z razcvetom, blagostanjem in drugo Evropo z revščino, političnimi in socialnimi napetostmi, možnimi etničnimi in verskimi konflikti in nemogoče bo zagotoviti, da ta druga Evropa ne bo imela vpliva na prvo, bolj uspešno Evropo. Evropska trdnjava ne bi mogla obstajati, niti proti vzhodu, niti proti jugu. Zagotoviti moramo, da bo Evropska unija projekt, ki bo širil blaginjo in pozitivne vrednote v naši bližini ter da bo Evropska unija igrala pozitivno vlogo v svetovnih zadevah, da bo našla in promovirala rešitve za največje izzive v naši prihodnosti in tudi sedanjosti, da bo zmanjšala revščino na svetu, našla rešitve za klimatske spremembe, zagotavljala stabilnost in varnost vsem ljudem na svetu. Tega ni mogoče narediti samo za nekatere ljudi in tudi ne samo za nekatere države na svetu.
Tega se moramo zavedati in če se bomo tega zavedali, sem prepričan, da se bomo odločili in da se bodo tudi državljani teh držav odločili za nadaljevanje evropskega projekta in za nadaljevanje širitve.