Školjčna sipina pri Sv. Katarini v Ankaranu
Ankaran, 05/02/2006 | sporočilo za javnost, izjava
Dr. Janez Drnovšek je danes obiskal Obalo in se srečal z aktivisti, ki se borijo za ohranjanje njenega okolja. V spremstvu predsednika Združenja Zelena Primorska Davida Stepana, naravovarstvenika Iztoka Gaistera in predsednice krajevne skupnosti Ankaran Marije Dumanič si je ogledal školjčno sipino v zalivu Sv. Katarine v Ankaranu. Sogovorniki so predsedniku republike predstavili načrt Luke Koper glede širitve tretjega pomola in alternativno možnost, da se to školjčišče ohrani in uredi za druge, denimo rekreativne, namene, in tako preprečili, da se Luka še bolj ekstenzivno razširi do Ankarana in ga zapre.
Ob tem je dr. Drnovšek povedal: "Mislim, da so ta opozorila na mestu in da bi tudi v Luki Koper morali resno razmisliti o tem. Nasploh bi bilo treba spremeniti filozofijo delovanja, razmišljanja in se zavedati, da je obale zelo malo, da je omejena. Ob ekstenzivnih načinih delovanja, kjer se Luka uporablja za velika skladiščenja - ali premoga ali avtomobilov, skratka za takšne procese, ki jemljejo veliko prostora - se bo treba vprašati, ali je res primerno to delati na tistem majhnem koščku obale, ki ga imamo. Predvsem to ne sme postati kar samo po sebi umevno - češ, če se pokaže nek poslovni interes, potem je povsem samoumevno, da bomo dosegli še ta prostor zraven, ki je še na razpolago. Postaviti bo treba neke meje in poiskati druge možnosti, rezerve, bolj izkoristiti tisti prostor, ki že obstaja, ki je že na razpolago."
Predsednik republike dr. Drnovšek je ob obisku odgovoril tudi na nekaj novinarskih vprašanj:
(nelektorirano)
- Čeprav razumemo, ste nekako na strani krajevne skupnosti oz. ekologov. Kako se boste vi osebno zavzeli za to temo, za ta problem?
dr. Janez Drnovšek: Če govorimo o tretjem pomolu Luke Koper, bom priporočil, da še enkrat proučijo svoje načrte - tako Luka Koper kot tudi državni organi, da ponovno vse pogledajo še z vidika varovanja okolja, da se oceni, ali resnično ni druge možnosti, ali so dovolj skrbni, gospodarni s prostorom že na obstoječih lokacijah. Če podčrtamo, da je ta prostor, da je ta obala tako redka dobrina, da jo bomo morali začeti drugače vrednotiti v naših načrtih za prihodnost.
- Ali ste obiskali Luko Koper in poslušali njihove argumente, da so že nekajkrat premislili o tretjem pomolu?
dr. Janez Drnovšek: Luko Koper bom obiskal; ne danes, ampak z veseljem se bom z njimi pogovoril o tej temi. V preteklosti sem jo že nekajkrat obiskal. Moram priznati, da so vedno govorili samo o poslovnih načrtih, nikoli ne o okolju. Nikoli to ni bil nek element, ki bi posebej opozarjal na to, na ta omejen prostor. Ampak mislim, da se stvari spreminjajo, da se tudi naše zavedanje o tej problematiki spreminja in da smo postali bolj občutljivi na varovanje okolja - zlasti tam, kjer je posebej občutljivo, kot je obala in da moramo na to gledati z drugačnimi očmi.
- Kako se počutite?
dr. Janez Drnovšek: Odlično. Prav v redu je. Nič mi ne manjka. Imam prijetno novinarsko družbo. Imam morski zrak. Veliko je, pravijo, tukaj vseh vrst ptičev in hroščev, ki jih drugje sploh ni.
- Če je toliko hroščev ptičev, potem Luka Koper nima tako negativnega vpliva na to okolje?
dr. Janez Drnovšek: Ampak če se bo razširila sem, potem jih ne bo več. Luka Koper je odigrala pomembno vlogo in je pomemben dejavnik preživljanja gospodarstva na tem območju. To je nesporno. Seveda pa moramo nekje postaviti meje in ugotoviti, koliko je še smiselno in na kakšen način se razvijati naprej. V tem primeru gre za vprašanje, na kakšen način. Nikakor to ni upirjeno proti Luki Koper. Nasprotno. Skupaj je treba najti tiste prave načine, tiste prave poti, ki bodo upoštevali okolje na eni strani, hkrati pa tudi še zagotavljali potrebno gospodarsko dejavnost.
- Gospod predsednik, za malo širši prostor gre tukaj - italijanski plinski terminali. Mislim, da imate kot predsednik države več pooblastil, da kaj rečete o tem.
dr. Janez Drnovšek: Kar se tiče plinskih terminalov sem napisal zelo jasno javno pismo in se postavil na zelo jasno stališče, da gre tukaj za projekt, ki ogroža okolje, ki ogroža zaliv, ki ogroža morje, ki ne more iti mimo Slovenije, kjer tega na italijanski strani ne morejo, ne smejo zgraditi enostransko in potem prevaliti posledice za okolje na našo stran. Posledice bodo čutili prebivalci slovenskega Primorja. Potrebna je zelo odločna akcija naše vlade, da sproži potrebne postopke, potrebne mehanizme, da se ta projekt ustavi.
- Ali lahko vi kot predsednik bilateralno opozorite na to italijanskega predsednika?
dr. Janez Drnovšek: Moje javno pismo je italijanska stran zaznala. O tem bodite prepričani. V nadaljevanju bom storil še tisto, kar bom ocenil, da lahko koristi, da je potrebno. Vsekakor pa pričakujem, da bo sedaj vlada napravila potrebne korake, da zaščiti slovenske interese. Do sedaj še ni bilo narejenih kakšnih velikih korakov, ampak računam, da vlada dela na tem in da bo, upam, pravočasno reagirala.
- Glede na spremembo vlade v Italiji - ali mislite stopiti v stik tudi z Romanom Prodijem?
dr. Janez Drnovšek: Ta vlada se mora najprej konstituirati. Nasploh pa lahko rečem, da je bil Romano Prodi vedno dober prijatelj in da se je dalo z njim pogovarjati o vseh temah in da je bil vedno pripravljen iskati konsenz. Torej, ne enostranske rešitve.
- Drugi terminal v Žavljah je tik pred gradnjo. Naša vlada ni bila vključena v presojo učinkov. Kaj menite? So najbrž zamudili? Rekli so, da bodo zahtevali vključitev to fazo. Ta faza se že odvija in vlade ni.
dr. Janez Drnovšek: Tudi na ta vidik sem vlado urgentno opozoril v svojem pismu. Vlada odgovarja, da je še dovolj časa za razreševanje zadeve skupaj z italijansko stranjo. Upam, da bo temu tako. Na vsak način so opozorila na mestu. Vsakokrat. Tudi današnje ponovno opozorilo je na mestu. Je potrebno.