Predsednik dr. Drnovšek v Salzburgu o skupni evropski zunanji politiki
Ljubljana, 05/23/2003 | sporočilo za javnost
Predsednik RS dr. Janez Drnovšek se je v okviru 10. srečanja srednjeevropskih predsednikov v Salzburgu danes udeležil drugega dela plenarne razprave, ki je posvečen vlogi Srednje Evrope v razširjeni Evropi. Današnji pogovori predsednikov so bili predvsem posvečeni vprašanjem, ki so povezana definiranjem skupne evropske zunanje politike.
V svojem nastopu je predsednik Drnovšek poudaril, da gre za pomembno problematiko, pri čemer pa je treba biti previden pri razvijanju inštrumentov takšne skupne evropske zunanje politike. Iraška kriza je pokazala, da so lahko razlike v evropskih stališčih zelo globoke ter da obstajajo tudi tradicionalne povezave med državami kot sta recimo Velika Britanija in ZDA, ki bodo obstajale še kar nekaj časa. Zato verjetno ni modro pričakovati, da bodo države, kot je recimo Velika Britanija, spreminjala svoja stališča v zunanji politiki ali da bi pristala na to, da bi bile neprestano preglasovane v sistemu odločanja s kvalificirano večino. To bi povzročalo nepotrebne napetosti, kar ne bi bilo konstruktivno za EU.
Predsednik Drnovšek je zato menil, da se mora Evropa posvetiti nadaljnji gradnji skupnih povezav, še zlasti enotnega notranjega trga. Glede skupne zunanje politike pa je dejal, da se mora dialog in izmenjava mnenj nadaljevati, da bi prišlo do zbližanja stališč. Nikakor pa tu ni mogoče sprejemati rešitev na silo, saj neprestano preglaševanje katerekoli države članice na tem področju ne bi bilo modro. V Evropi je treba vzeti v zakup dejstvo, da igrajo ZDA specifično vlogo na mednarodnem prizorišču. Navsezadnje ima Amerika drugačno zgodovino medtem, ko gre pri EU le za relativno mlado integracijo v kateri sicer stari narodi in države prihajajo skupaj na novih temeljih. Tudi zato je potrebno biti v medsebojnih odnosih potrpežljiv, saj se ne da vseh zgodovinskih razlik, ki so se izoblikovale v stoletjih evropske zgodovine premagati čez noč. Skupaj se moramo naučiti, kako se soočiti s krizami kakršna je bila iraška, tako da te ne bi več vodile do napetosti med članicami EU, tudi v najvišjih ravneh. Moramo se skratka naučiti, kako živeti z našimi razlikami in jih ob tem zmanjševati.
Svoj nastop je predsednik Drnovšek zaključil z mislijo, da je treba skupno evropsko politiko izgrajevati postopoma in da mora EU tudi v tem duhu vpeljevati inštrumente te politike.