arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Z veslaško reprezentanco Slovenije (Ljubljana, 06.09.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Zdravica predsednika republike dr. Janeza Drnovška ob uradnem obisku v Republiki Madžarski

Budimpešta - Madžarska, 02/17/2003  |  govor


Uradna večerja predsednika dr. Drnovška z gostiteljem, predsednikom Ferencom Mádlom




Spoštovani gospod predsednik, spoštovana gospa Mádl, dame in gospodje, dragi prijatelji,

v veliko zadovoljstvo mi je, da sem lahko danes ponovno med Vami, v Vaši lepi prestolnici, v Budimpešti. Nikakor ni naključje, da sem se odločil svoj prvi uradni obisk kot novoizvoljeni predsednik Republike Slovenije opraviti prav na Madžarskem. Prišel sem v prijateljsko sosednjo deželo, s katero nas povezujejo ne le dobri medsebojni odnosi, temveč tudi skupne težnje in pričakovanja za prihodnost.

Slovenija je nedavno tega praznovala svojo enajsto obletnico neodvisnosti. Danes, ko se oziramo na samostojno prehojeno pot, z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo dosegli veliko – Slovenija je demokratična, ekonomsko uspešna in v mednarodni skupnosti uveljavljena država. Zavedamo pa se, da vsega tega, kljub naši odločenosti in pogumu, sami brez prijateljev ne bi zmogli. Republika Madžarska je nedvomno tista država, ki je od samega začetka razumela dogajanje v času slovenskega osamosvajanja in nudila svojo podporo v trenutkih, ki so bili zgodovinsko odločilni za nadaljnjo samostojno pot. Pri tem se spominjam vloge, ki jo je odigral dr. Géza Jeszensky, takratni madžarski zunanji minister, ko je s svojim osebnim angažiranjem pomembno prispeval k uveljavitvi in mednarodnemu priznanju Slovenije.

Od takrat naprej so se stiki med Slovenijo in Madžarsko samo še krepili, tako na političnem kot na gospodarskem in drugih področjih. Po vzpostavitvi diplomatskih odnosov se je takoj pričelo intenzivno bilateralno sodelovanje, o čemer priča tudi Sporazum o prijateljstvu in sodelovanju, ki sem ga kot predsednik vlade podpisal ob svojem obisku v Budimpešti pred skoraj natanko desetimi leti. V zadnjem času se je to sodelovanje v veliki meri usmerilo na pomembno področje vzpostave dobrih infrastrukturnih povezav. Te so vitalnega pomena ne le za obe gospodarstvi, temveč tudi za obmejne prebivalce in življenje obeh naših manjšin.

Skrb za slovensko in madžarsko manjšino, ki še tesneje povezujeta državi, naj ostane tudi v prihodnje naša skupna dolžnost in zaveza. Očitno vzdušje razumevanja in naklonjenosti večine do manjšine, ki vlada v naših državah, kaže, da spadamo med demokratične, ljudem prijazne družbe, in utrjuje našo pozitivno podobo v mednarodni skupnosti.

Gospod predsednik, dragi prijatelji,
Slovenijo in Madžarsko od samega začetka naših odnosov družijo tudi skupna prizadevanja za uresničitev naših strateških ciljev, v prvi vrsti članstvo v Evropski uniji in v Zvezi NATO. Z vstopom v Severnoatlantsko zavezništvo pred leti je Madžarska enega od teh pomembnih ciljev že dosegla. Zato smo ji tudi hvaležni za pomoč, ki nam jo od takrat nudi na tej poti, vključno z njeno podporo za povabilo za vstop v NATO, ki ga je Slovenija prejela na lanskem vrhu v Pragi. V zvezi z Evropsko unijo pa tako kot vi pričakujemo, da bo po nedavnem zaključku pogajanj evropski širitveni proces še naprej sledil zastavljeni časovnici, s ciljem članstva v Uniji s 1. majem 2004. Prepričani smo, da bomo kot polnopravni člani Evropske unije, v pogojih, ko bodo odprte meje, med seboj še bolje povezani.

Spoštovani,
preden končam, bi želel spomniti, da Slovenijo in Madžarsko povezuje tudi srednjeevropska komponenta, njun stil življenja in naravnanost. Obe sta del srednjeevropskega kulturnega prostora, njuna zgodovina pa se prepleta in dopolnjuje na številnih področjih. Med ljudmi v obeh državah tako še živi spomin na dobrega kralja Matjaža, ki je kot mitični simbol pravičnosti in upanja tudi navdihoval več slovenskih pisateljev. Plemenito hrepenenje po svobodi je bilo skupno tudi našima največjima pesnikoma in sodobnikoma Francetu Prešernu in Sándorju Petőfiju, ki sta v času evropske "pomladi narodov" zagovarjala humanistično vizijo enakopravnosti in pravice do samostojnosti. Tudi zato morajo biti naši načrti in sodelovanje usmerjeni v prihodnost, v izgradnjo nove Evrope enakopravnih in med seboj tesno povezanih narodov, ki bodo skupno in posamično prispevali k njeni podobi.

S temi besedami mi, dragi gospod predsednik, gospa Mádl, dame in gospodje, dovolite, da nazdravim prijateljstvu naših držav in narodov, naši skupni prihodnosti in vsem Vam, dragi prijatelji.

Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani