Javno pismo predsedniku vlade glede izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu

Ljubljana, 04/03/2006 | sporočilo za javnost

Javno pismo predsedniku vlade Republike Slovenije glede izgradnje dveh off-shore plinskih terminalov v Tržaškem zalivu

Ob načrtovani izgradnji dveh plinskih off-shore terminalov v Tržaškem zalivu in v Žavljah so v zadnjih tednih okoljevarstvene organizacije iz Slovenije, Italije in Hrvaške, zaskrbljeni prebivalci Slovenske Istre in Furlanije – Julijske krajine, mediji, strokovnjaki in aktivisti pozvali k poglobljeni razpravi, odgovornejšemu odnosu do okolja, zdravja ter nujni skrbi za ohranitev ekološkega ravnovesja Tržaškega zaliva in tudi celotnega severnega Jadrana. Ker so bile ob tem izjave in pojasnila odgovornih predstavnikov obeh držav in predsednika Furlanije - Julijske krajine zakasnela, pomanjkljiva in celo zavajajoča, so zaskrbljene javnosti prepričane, da se je ob hitrem zagotavljanju pogojev za uresničitev poslovno – investicijskega interesa pozabilo na nujnost izdelave predhodne celovite študije okoljevarstvenih, zdravstvenih in drugih posledic na okolje, morsko floro in favno Tržaškega zaliva, na ribolov ter na zdravstvene in druge življenjske interese prebivalstva Slovenske Istre in Furlanije-Julijske krajine. Kot je razvidno iz dosedanjih razprav, se niso upoštevale določbe iz nekaterih mednarodnih aktov (npr. Okvirna konvencija o podnebnih spremembah, Kjotski protokol, Konvencija o biološki raznovrstnosti, Konvencija o presoji čezmejnih vplivov na okolje, Konvencija o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti v odločanju in dostopu do sodišča v okoljskih zadevah, Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje - Konvencija iz Espooja idr.) in evropskega pravnega reda, ki zavezujejo članice k medsebojnemu informiranju, dogovarjanju in sodelovanju za popolno in pravilno vključevanje okoljskih vprašanj tudi v vse vidike zunanjih odnosov Unije.

Prepričan sem, spoštovani gospod predsednik, da delite z menoj mnenje, da je bila glede na navedene okoliščine utemeljena zaskrbljenost prebivalk in prebivalcev Slovenske Istre in ostalih. Toliko bolj, ker se je očitno želelo pri tako velikem in zahtevnem projektu dveh družb (Endesa in Gas Natural) zaobiti skrb za okolje, zdravje in varnost, se izogniti nujnemu sodelovanju na meddržavnem nivoju ter še več, iz sodelovanja hote ali ne izločiti tako strokovne kot najširše javnosti. Žal se pri tem ni mogoče povsem izogniti vtisu, da se pristojni slovenski organi niso pravočasno in na ustrezen način odzvali na pobudo o "javni razpravi". Nedopustno je, da naj bi slovensko pristojno Ministrstvo za okolje in prostor za tako zahteven poseg v ekosistem Tržaškega zaliva izvedelo iz medijev. Pomembno je, da je ministrstvo sicer prosilo za relevantna in dodatna pojasnila od pristojnih ministrstev Italijanske republike in od italijanskega ambasadorja v Republiki Sloveniji. Kot pa lahko ugotovim, ustreznega odgovora še ni prejelo oz. ga še ni predstavilo javnosti.

Zato menim, da bi morala vlada odločneje terjati ustrezna pojasnila in tudi zahtevati neposredno sodelovanje naših ministrstev in strokovnjakov s pristojnimi v Republiki Italiji in Furlaniji – Julijski krajini. Ne gre le za obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij in evropskih direktiv ter dvostranskih dogovorov, ki jih priznavata in sprejemata obe državi, gre tudi za sprejete zaveze, ki izhajajo iz nasledstvenih obveznosti obeh držav, ki so bile dogovorjene v 6. členu Pogodbe med SFRJ in Republiko Italijo ter v 7. in 10. členu Sporazuma o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med SFRJ in Republiko Italijo s prilogami, podpisana 10. novembra 1975 v Osimu.

Razumem lahko velike poslovne interese, razumem tudi skrb za trajnejšo preskrbljenost z energetskimi viri, pri tem pa se mi zdi nedopusten neodgovorni odnos do okolja, do prebivalcev in do Jadranskega morja. Tržaški zaliv je zaradi svojih naravnih posebnosti že dolgo skupna skrb in odgovornost treh držav. V njem vlada poseben režim plovbe, ribolova in gibanja. Že v sedanjih pogojih (plitvo morje, šibko valovanje, obseg prometa ipd.) je ekosistem Tržaškega zaliva na meji preživetja. Pri tem se postavljajo številna ključna vprašanja, na katera do sedaj ni bilo ustreznih odgovorov in tudi niso bila poglobljeno analizirana: na primer kakšne bi bile posledice ob ohlajanju vode, izpustih klora v morje, ob dodatni prisotnosti toplogrednih plinov (npr. metan), kaj bi to pomenilo za zdravje idr. Že zaradi tega je dolžnost držav ob Tržaškem zalivu, da pri ohranjanju ekoloških in drugih ravnovesij zaliva ter pri projektih, ki terjajo nujno presojo njihovega vpliva na okolje, se vzajemno informirajo, tesno medsebojno sodelujejo, se dogovarjajo in načrtujejo posege, da teh občutljivih ravnovesij ne bi porušili ali celo uničili. To je nujno, da se zmanjšajo tveganja in da se najdejo za vse - za okolje in za ljudi - najsprejemljivejše rešitve.

Pozivam Vas, spoštovani gospod predsednik, da Vlada Republike Slovenije celovito in vsestransko prouči vprašanje izgradnje plinskih off-shore terminalov v Tržaškem zalivu, zavzame stališče v skladu z določbami 45. člena Zakona o varstvu okolja ter z njim seznani Republiko Italijo, Evropsko Unijo in tudi javnost. Predlagam, da se Vlada Republike Slovenije pri Svetu ministrov Italijanske republike zavzame za podaljšanje strokovne razprave in za predhodno izdelavo neodvisne mednarodne študije o vplivih plinskih terminalov na okolje, zdravje, ribištvo in druge vidike življenja prebivalcev Slovenske Istre in Furlanije – Julijske krajine. Ob tem naj pozove pristojne organe in institucije v Italijanski republiki in Furlaniji – Julijski krajini k spoštovanju mednarodnih konvencij, dogovorov in obveznosti pri zagotavljanju trajnih pogojev za varovanje okolja in zdravja v Tržaškem zalivu. Slovenska vlada naj seznani tudi pristojne mednarodne institucije in telesa Evropske unije. Menim, da je to nujno, da se odpravijo vsi dvomi in nezaupanja, ki so jih spodbudili v javnosti zadnji dogodki.

Za razumevanje in vašo naklonjenost se vam vnaprej zahvaljujem.

napredno iskanje