Intervju predsednika republike dr. Janeza Drnovška na 4. mreži lokalnih radijskih postaj

Jesenice, 01/30/2003 | intervju

Neavtoriziran zapis

Novinar Dušan Dragojevič: Lep pozdrav vsem poslušalkam in poslušalcem v Sloveniji iz studia Radia Triglav, v četrti mreži slovenskih nekomercialnih, se pravi informativnih radijskih postaj. Danes gostimo predsednika Republike Slovenije, dr. Janeza Drnovška. Prisrčen pozdrav.

dr. Drnovšek: Dober dan. Lepo vas pozdravljam.

Novinar: V upanju, da se boste dobro počutili med nami.

dr. Drnovšek: V to sem prepričan. Vedno sem se.

Novinar: Hvala. Pred slabim letom, ko ste zadnjič sedeli tukaj v naši družbi, v našem studiu, je bilo vaše poslanstvo drugačno. Bili ste premier, sedaj pa ste predsednik države. Kakšna je pravzaprav razlika?

dr. Drnovšek: Ja. Res je. Sedaj je to druga funkcija in mislim, da celo prva tovrstna oddaja ali takšen...

Novinar: Vaš intervju po izvolitvi...

dr. Drnovšek: ...večji medijski nastop. Tako je. Po izvolitvi pred dobrim mesecem dni oziroma inavguracija, ki je bila tudi pred dobrim mesecem dni. Razlika je seveda v funkciji. V tem mesecu sem predvsem poskušal ugotoviti sedanji način delovanja, sistem, ki je bil vzpostavljen do sedaj, tudi za časa prejšnjega predsednika in nekako koncepirati svoj način delovanja na tej funkciji. Predsednik vlade seveda nosi precej konkretnih odgovornosti: vodi vlado, tudi koalicijo in navsezadnje, neposredno je prisoten pri vseh odločitvah. V naši ustavni ureditvi predsednik države tega ne dela in na nek način tudi ne sme delati in se torej neposredno ne vključuje, ne vmešava v konkretna dogovarjanja med političnimi strankami, v operativno delovanje vlade. In njegova vloga je bolj nekako zamišljena. Ima seveda vrsto ustavnih nalog, je predlagatelj ustavnih sodnikov, sodnikov, drugih podobnih imenovanj, pomilostitev in podobno. Ampak njegova velika vloga je tudi v kakšnih morda večjih kriznih situacijah. Torej na nek način je to institucija, ki je tukaj tudi za potencialno res zelo hude situacije, neke širše in je pomembno, da takrat nastopi. Ne pa v tekoči dnevni politiki. Tako da je na nek način seveda tudi potrebno vzdrževati neko distanco do politike. Navsezadnje tudi do vseh političnih strank. Moral sem tudi sam sebi dopovedati, da sedaj nisem več predsednik stranke, predsednik vlade in da vzpostavljam nek enak odnos pravzaprav do vseh. In na tak način mislim delovati in tudi izražati svoja stališča. Vloga predsednika mislim, da lahko je ravno v tem. Torej v izražanju tudi stališč, mnenj o kakšnih pomembnejših vprašanjih.

Novinar: Samo redki so na svetu ljudje, ki jih je doletela ta čast, da opravljajo dve najvišji politični funkciji. Vas je ta čast doletela?

dr. Drnovšek: Ja. To je res.

Novinar: Morda veste kakšen primer še?

dr. Drnovšek: Pravzaprav poznam en primer in to je Vaclav Havel. Čeprav pri meni gre sedaj že za tretjo tovrstno funkcijo. Včasih sva se s Havlom pogovarjala, celo skupaj sva nastopila maja leta 1990 v Strassbourgu, v Svetu Evrope. Jaz še kot predsednik predsedstva prejšnje države, on pa tudi kot predsednik Češkoslovaške. In potem sta obe državi razpadli, naslednjič sva se srečala že v novih funkcijah. Jaz predsednik vlade Slovenije, on pa predsednik Češke Republike, ne več Češkoslovaške. No, sedaj je to že naslednja funkcija, predsednik te države. Drugače pa takšnih primerov ne poznam, razen Havla.

Novinar: Od kar pravzaprav vam je slovensko ljudstvo, državljanke in državljani, namenilo največ glasov na volitvah, ste bili nekako v senci, veliko se ni slišalo o vas. Povedali ste, da ste nabirali znanje. Torej niste se preveč oglašali. Ali so bile morda volitve preutrujajoče ali pa je šlo za kaj drugega?

dr. Drnovšek: To, da bi nabiral znanje, ne, tega mi...

Novinar: Ne. Mislim ne znanje. Rekli ste, da ste se prilagajali?

dr. Drnovšek: Ja. Seveda. Preučeval ta sistem...

Novinar: No, to sem mislil...

dr. Drnovšek: ...delovanje v tej funkciji in pa predvsem mislim, da je enostavno neprimerno, da se predsednik republike oglaša ob vsakem dnevno političnem dogodku in se na nek način s tem meša v delo vlade. Seveda je vrsta sestankov, tudi konsultacij, tudi jaz svetujem komu, če želi poslušati in če gre za kakšno pomembno vprašanje. Tega dogajanja je bilo veliko, ampak ne pa seveda takšnih nastopov, kot jih je bilo morda več prej, torej v funkciji predsednika vlade. Mislim, da se je že kdo tudi oglasil. Mislim, da je bil to gospod Krivic z nekim člankom, kjer je tudi opozoril na to, kakšna je ustavna funkcija predsednika države in seveda ne mislim presegati te funkcije, iti preko ustavnih okvirov te funkcije. Morda je bil v preteklosti vzpostavljen nekoliko netočen vtis, kaj dejansko je funkcija predsednika države. Namreč, mislim tudi, da ni primerno, če predsednik države daje vtis, da je od njega vse odvisno in da on vse nekako vodi. Če bi to vodil v ozadju, bi spet deloval na nek način neustavno in na nek način v bistvu negiral tudi parlamentarno demokracijo. Tako da mislim, da je prav, da ostanem v okvirih, kot jih določa ustava in da pravzaprav, da se na tak način tudi obnašam in da se pravzaprav oglašam seveda morda redkeje, kot prej, ampak takrat, upam, da vsaj z nekakšnimi pomembnimi stališči do pomembnih vprašanj.

Novinar: Gospod predsednik, kako ste začeli današnji četrtek? Kdaj ste vstali? Kdaj ste zajtrkovali? Kaj ste potem delali?

dr. Drnovšek: Zanimivo vprašanje....

Novinar: Vstajate kdaj?

dr. Drnovšek: Ob šestih, nekaj minut prej. Potem je običajen program. Nekaj telovadbe, pa zajtrk. Seveda poskrbim...

Novinar: Kaj ste zajtrkovali?

dr. Drnovšek: ...za kužka Brodija. Zajtrkoval sem danes mueslije. Poskrbim za Brodija in potem še sprehod z Brodijem. Ob zajtrku pravzaprav vedno pogledam že nekaj tujih televizijskih programov. Spremljam CNN in španski program, francoski, nemški. Tako da na hitro dobim, takrat ko imajo zjutraj vsi poročila, da dobim vtis, kako gredo dogajanja po svetu, kakšni so najnovejši komentarji. Potem pa se začne bolj običajen delovni dan. Danes sem bil v pisarni in se v bistvu najbolj, največ ukvarjal s sejo državnega zbora, nekoliko nepričakovano.

Novinar: Vsi smo poslušali to sejo.

dr. Drnovšek: Ja. Res je. Tudi sam, ampak zato, ker so me že takoj zjutraj klicali s vprašanjem, če bi bil pripravljen nastopiti na seji državnega zbora kot predsednik republike in podati svoje mnenje o teh vprašanjih, vprašanjih referendumov za članstvo v EU in Nato, zlasti Nato. No, potem je bilo s tem v zvezi kar nekaj komunikacij, razgovorov. Ampak potem se je državni zbor odločil, da ni potrebno, da nastopim, čeprav sem izrazil pripravljenost, da bi nastopil in povedal svoje mnenje o teh vprašanjih, ker se mi zdi, da bi bilo potrebno doseči nek širši konsenz o tem in da konfrontacije, do katerih prihaja sedaj pri vprašanju referenduma o EU in Natu, da niso produktivne, da niso koristne in da predvsem za to, ker smo v preteklosti, v preteklih letih uspeli doseči in tudi vzdrževati konsenz glavnih političnih strank o tistih vprašanjih, ki so nacionalnega pomena: Evropska unija, Nato, odnosi s Hrvaško. Tokrat se mi zdi, da je prvič resno ogrožen takšen konsenz in da prihaja do, po mojem mnenju, nepotrebnih razlik med političnimi strankami o ključnih vprašanjih, ki imajo strateški, dolgoročni pomen za državo. Prej smo, kar se tiče večjih, tudi opozicijskih strank in pa koalicije o teh vprašanjih uspeli vzdrževati neko temeljno soglasje in pa tudi skupno delovanje.

Novinar: O tem bova še kasneje spregovorila bolj natančno. Imamo tudi nekaj mnenj posnetih. Najprej Davos. Vrnili ste se pred nekaj dnevi, imam pa vtis, da ste v bistvu največ govorili o Iraku, duh tega Iraka je bil na vsakem koraku najbrž?

dr. Drnovšek: Ja, res je. To je bila osrednja tema Davosa. Vrsta udeležencev, politikov, vrhunskih gospodarstvenikov, analitikov, medijev... Skratka splet vsega tega je vedno v Davosu, ampak tokrat zlasti okrog vprašanja Iraka. Ker je pa tudi časovno to sovpadalo z nekim zelo pomembnih momentom in trenutkom, ko je pravzaprav prišlo tudi do velikih razlik v mednarodni skupnosti, tudi med članicami Varnostnega sveta in pa tudi v samem zavezništvu. Navsezadnje med zaveznicami tudi v Natu so različna stališča do tega. Nekaj dni pred tem sta zlasti Francija in Nemčija na najvišjem nivoju nastopili v obratni smeri kot recimo Združene države Amerike in pa Velika Britanija in tisto, kar sem, na kar sem sam v svojem nastopu zlasti opozarjal je to, da bi bilo zelo nujno, da se mednarodna skupnost poenoti in da se zlasti Varnostni svet poenoti v tem vprašanju. Ker sicer lahko pride do precej negativnih posledic za nadaljnji razvoj dogodkov in tudi za mednarodno dogajanje nasploh. Tako da v tem primeru ne gre samo za vprašanje Iraka in kako rešiti vprašanje Iraka, ampak gre tudi za to, kako ohraniti OZN, Varnostni svet kot učinkovito institucijo in kako ohraniti tudi odnose med zavezniki, navsezadnje med ZDA in pa med evropskimi zavezniki. Ker če bi se to začelo krhati, mislim, da bi bilo slabo za vse.

Novinar: Ali pri Nemčiji, Franciji morda gre za drug, za kljubovanje Združenim državam Amerike ali pa za neko evropsko držo?

dr. Drnovšek: Mnenja seveda so ob tem različna. Nekateri menijo, da gre tudi za notranje politične razloge in da, recimo, iz notranjepolitičnih razlogov usmerjajo pravzaprav pozornost na ta vprašanja in da se na tak način odpira nek problem v partnerstvu do Združenih držav Amerike. Čeprav moram reči, da med strokovnjaki in politiki prevladuje prepričanje, da bo na koncu prišlo do dogovora med članicami Varnostnega sveta. Zlasti pričakujejo, da bo Francija, ki ima pravico veta, kot stalna članica Varnostnega sveta, da bo tudi podprla ali pa recimo temu, da se bo tudi uskladila s stališčem ZDA, Velike Britanije in da bosta na koncu tudi Rusija in Kitajska verjetno pristali na nek skupen predlog. Dejstvo je, to je treba priznati, da Združene države Amerike vendarle poskušajo še naprej najti to soglasje za diplomatsko akcijo in tudi včerajšnji nastop predsednika Busha razumem v tej smeri in seveda polagam velika pričakovanja v najavo, da bo Collin Powell drugi teden, 5. februarja, Varnostnemu svetu predložil neke nove dokaze, neka dejstva, ki do sedaj niso bila znana. In to je bilo pravzaprav tisto, kar so do sedaj zavezniki in tudi člani Varnostnega sveta večkrat zahtevali ali pričakovali. Češ, če ZDA in Velika Britanija vesta nekaj več o tem...

Novinar: Ampak tole se vleče, se vleče. Nenehno govorijo, da nekaj imajo, pa vendar ne pokažejo.

dr. Drnovšek: Zato pa pravim, da je tokratna najava predsednika Busha pozitivna, da bodo 5. februarja Varnostnemu svetu predstavili svoje dokaze, svoja dejstva. Namreč, tako Francija kot Nemčija sta izrazili ravno to, da enostavno želita, da se pride do bolj jasnih dokazov o tem, da Sadam Husein razpolaga z orožjem za masovno uničevanje in o tem, da se izigrava inšpektorje, o čemer so Američani popolnoma prepričani, tako kot tudi Velika Britanija. Treba je seveda povedati, da bi bila zelo slaba situacija, da bi zaradi nesoglasja članic Varnostnega sveta navsezadnje potem izpadel Sadam Husein kot neke vrste zmagovalec cele situacije in da to ne bi bilo dobro za svet. Navsezadnje ta režim vsekakor, mislim, da vsi solidariziramo z iraškimi ljudmi, narodom, ampak režim je grozljiv. Navsezadnje je povzročil v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih dve vojni. Napadel je Iran, napadel je Kuvajt. Skratka dve sosedi. Praktično je uporabil orožje za masovno uničevanje, kemično orožje, biološko orožje in to ni neka abstrakcija. To je Sadam Husein že uporabil. Tudi notranja represija je zelo huda. Revščina je izredna v Iranu, Iraku, državah...

Novinar: Ta revščina je tudi zaradi tega, ker je embargo?

dr. Drnovšek: Ampak zakaj embargo? Zaradi tega, ker se je bogata naftna država, z drugimi največjimi nahajališči nafte na svetu, oboroževala. Zato, ker je želela zavladati regiji in je napadala svoje sosede. In ta sredstva ni uporabljala za standard svojih ljudi, ampak za oborožitev in za vojno, ki je prinesla ogromne žrtve, tudi na iraški strani...

Novinar: Ampak, gospod predsednik...

dr. Drnovšek: ...in mednarodna skupnost je zaradi tega vpeljala sankcije. Če Irak s Sadamom Huseinom ne bi izvajal takšne politike, tudi sankcij ne bi bilo, ne bi bilo seveda tudi sedanje situacije in inšpekcij v tej situaciji.

Novinar: Ampak ali mislite, da iraško krizo je možno premostiti brez vojne? To je sedaj...

dr. Drnovšek: Jaz mislim, da...

Novinar: Naj, naj, najbolj, bom rekel, žgoče vprašanje: vojna ali ne?

dr. Drnovšek: Poglejte, bom povsem realističen. Mislim, da smo vsi več ali manj proti vojni in težko kdo reče, da je za vojno. Mislim pa, da v tem primeru, da se bo zelo težko izogniti vojni in da je veliko večja verjetnost, da vojna bo, kot da je ne bo. In...

Novinar: Na žalost...

dr. Drnovšek: Vsaka vojna je slaba. Čeprav nekatere vojne, vemo, so včasih tudi nujne in se jim ne da izogniti. In seveda tukaj lahko veliko razpravljamo o tem, ali je nujna ali ni nujna. Tisto, kar sem želel prej opozoriti je pa to, ker sedaj se ustvarja neka dokaj simpatična šablona, stereotip, češ to je bil spopad Davida z Goljatom. In seveda vedno si nagnjen k temu, da simpatiziraš s tistim, ki je slabši, manjši.

Novinar: Z Davidom.

dr. Drnovšek: Ja. Ampak ne smemo seveda pri tem pozabiti, da je tisti, ki je sicer v tem primeru slabši in manjši, da je navsezadnje nek zelo grozljiv režim, ki je napravil že zelo veliko hudega svojim sosedom in svojim ljudem. Zatrli so Kurde, tudi z uporabo strupenih plinov in tako naprej...

Novinar: Tudi Turki izvirajo...

dr. Drnovšek: ...mučijo v zaporih in tako naprej. Ampak ne na tak način. Ne s takšno, bi rekel, skrajno brezobzirno akcijo, kot tukaj. Želim opozoriti na to, na kar se v teh sedanjih razpravah pravzaprav velikokrat pozablja. Ker navsezadnje, če bi šli v skrajnost, bi lahko zagovarjali kateregakoli diktatorja. Kdo pa bo danes zagovarjal recimo Stalina ali Hitlerja, češ, ne bi se smeli mešati v njihove zadeve? Tudi to dimenzijo je potrebno upoštevati.

Novinar: Ali nam lahko pojasnite, včeraj je zunanji minister, dr. Dimitrij Rupel povedal slovenskemu ljudstvu, da so Združene države Amerike poslale prošnjo Sloveniji za nekako, tako sem pač razumel, za poznejšo obnovo Iraka, vendar pod določenimi pogoji? A je možno izvedeti kakšni so ti pogoji?

dr. Drnovšek: To bi moral sam obrazložiti, oziroma vlada. Ne bom zapadel v skušnjavo, da bi preveč tolmačil stališče vlade, ki je morda v tem primeru bolj nejasno. Ampak to razumem tako, da bo vlada o tem razpravljala na podlagi konkretne situacije in se odločala od primera do primera, kaj je pravzaprav tisto, s čemer se lahko pomaga. Na samo odločitev, ali bo prišlo do vojaškega napada ali ne, Slovenija na noben način ne more vplivati. Na to lahko sedaj vplivajo samo članice Varnostnega sveta in to v bistvu samo 5 držav stalnih članic Varnostnega sveta. Drugo je, če bo prišlo do vojaške akcije, potem Slovenija vsekakor ne bo sodelovala pri tej vojaški, borbeni akciji. Tudi ni takšnega pričakovanja na primer s strani Združenih držav Amerike ali mednarodne skupnosti, s strani kogarkoli, tudi Varnostnega sveta. Ampak vojni bo vsekakor sledila neka situacija, kjer bo treba vzpostaviti neke normalne razmere, verjetno tudi neke mirovne operacije, tudi rekonstrukcijo države, na nek način na novo vzpostaviti državo. In tukaj, če bo prišlo do takšne situacije, tukaj vidimo vlogo Slovenije, tako kot tudi že v drugih situacijah, ker imamo, recimo, sedaj našo motorizirano četo v Bosni in Hercegovini v mirovnih operacijah, sodelujemo pri deminiranju v različnih državah, lahko tudi tukaj sodelujemo s humanitarnimi in drugimi akcijami. V tem prvenstveno vidim našo vlogo.

Novinar: Tako, spoštovane poslušalke in poslušalci, že 20 minut se pogovarjamo s predsednikom države, dr. Janezom Drnovškom. Prišel je trenutek, da zavrtimo malce glasbe, da malce oddahneva, predvsem on, ker v bistvu že 20 minut govori. Zaželeli ste si slišati Boba Dylana. Očitno ste nekako, vsa na isti valovni dolžni, kar zadeve glasbe. Zadnjič, kot ste bili, so bili Rolling Stonsi, sedaj Bob Dylan.

dr. Drnovšek: Naša generacija, bi lahko rekli.

Novinar: Torej Bob Dylan, ne. Blowing in the wind, Odšlo je z vetrom... Vse počasi odhaja z vetrom.

dr. Drnovšek: Ja, slej ko prej.

Novinar: Gospod predsednik, ali mislite, da je slovensko ljudstvo dovolj seznanjeno z vstopom v evropsko, torej v evropske integracije in ali bo morda za vstop v Nato škodoval napad na Irak? Naprej to drugo, če morda o Iraku, potem pa.

dr. Drnovšek: Veliko smo že govorili in mislim, da ljudje, državljani, državljanke že veliko vedo o teh integracijah, najbrž pa še ne vse. Ta čas, ki je pred nami, je treba izkoristiti, da bomo to še bolj jasno predstavili. Bolj vprašljiv je očitno referendum za Nato, javnomnenjska podpora za Evropsko unijo je zelo prepričljiva. Pozitivna je tudi za Nato, ampak seveda v manjši meri kot za Evropsko unijo. Ali bo ta situacija škodovala referendumu? Poglejte, jaz sem o tem govoril tudi v soboto v Davosu, na posvetu, in apeliral na tisto situacijo, ki je nastala, ki se je prejšnji teden poglobila in o kateri sem govoril. Torej, če bi prišlo do odločitve, da Združene države Amerike same napadejo, brez soglasja v Varnostnem svetu, da bi ob tem prišlo do resnega razdora že med članicami Varnostnega sveta, navsezadnje tudi med članicami zavezništva Nata. Da bi bila to situacija, ki bi bila slaba za svetovne odnose, ker kljub vsemu so to države, ki so nosilci stabilnosti v svetu, navsezadnje tudi demokracije in ki so do sedaj delovale skupaj pri razreševanju važnih vprašanj in kriznih žarišč v svetu. In če bi sedaj prišlo, če bi se ta razpoka povečevala, mislim, da bi bilo to slabo, zelo slabo. Gledano z naše perspektive najbrž to tudi ne bi najbolje vplivalo na okoliščine referenduma, ker bi spremljajo veliko sporov, najbrž tudi medijskih, različnih kritik, ocen in tako naprej in čeprav sam Irak seveda nima zveze z Natom in Nato kot organizacija tudi ne bo vključen, ne bo deloval kot Nato. Najbrž kljub vsemu to ne bi bilo dobro. Tudi za to vprašanje, kot seveda za vrsto drugih vprašanj. Moj apel, še enkrat, je bil, da se le najde rešitev v Varnostnem svetu. Zato je tudi Varnostni svet tam in Združeni narodi in na ta način lahko obdrži svojo avtoriteto in svojo vlogo, ker drugače bo tudi Varnosti svet marginaliziran in to bo spet slabo za cel svet. Naš referendum mislim, da bo potrebno resno predstaviti še enkrat, predstaviti vse argumente in mislim, da lahko, ne glede na to, če bo tudi takrat morda že vojna v Iraku, da lahko ta referendum uspe. Morali bomo povedati, da gre tukaj za neko dolgoročno odločitev Slovenije, na katero ne sme vplivati trenutna situacija, trenutna mnenja, ampak dolgoročni strateški interesi in sem prepričan...

Novinar: No, mi smo povprašali, da nekako dobimo tudi z druge strani informacije, da boste slišali morda, kaj govori glas ljudstva, povprašali smo poslušalke in poslušalce in dobili vtis, da bo treba, tako kot ste rekli, še pojasnjevati. No, prisluhnimo nekaterim mnenjem.

POSLUŠALKA: Ne razumem in ne razumem čemu toliko razpravljam okrog obeh referendumov v vključitev v Nato in v Evropsko unijo. Tolik je bilo vendar truda narejenega, da se je ta proces sprožil, da to nekje, ne vem. Jaz sem nad tem razočarana, da se zdaj med politiki, kot da bi vsak hotel bit najbolj zaslužen, pa, ne vem, zelo, zelo me moti, me moti to, ta nezrelost naše politike.

POSLUŠALEC: Imam občutek, da je želja po Natu predvsem v teh vladnih in pa državnih institucijah, predvsem zaradi novih delovnih mest, ki se bodo odpirale seveda v Evropski skupnosti in v, katere bodo zasedali pač tisti, ki bodo trenutno v vladajočem, v vladajočih organih. Malo manj me pa skrbi to, da ne skrbijo za državljane in državljanke, predvsem na periferiji. Jaz pač prihajam iz, to, kar sem že poudaril, močna centralizacija. Jaz sem prepričan v Ljubljani, kjer je skoncentriran tudi kapital, se bodo lahko uprli tujemu kapitalu, nekje na periferiji, k imamo idealne naravne danosti, se bomo pa težko upirali kapitalu in ta kapital zna seveda pokupit zelo vrednostne objekte, gospodarske objekte in prek njih seveda počasi prihaja tudi do tega, da nam bo kreiral življenje. In jaz vseeno mislim, da moramo bit malo pri teh stvareh previdni in zelo se čudim, da s tako evforijo vstopamo v te integracije, v Nato in pa v Evropsko skupnost in bi ga vprašal: kaj bodo naši občani, delavci, kmetje in pa seveda tisti, ki držijo to državo pokonci, dobili s to Evropsko skupnostjo in z vstopom v Nato? Ljudje pač niso seznanjeni kaj to prinaša.

POSLUŠALKA: Kakšni so plusi tega vključevanja v Nato in kakšni so minusi in ravno tako za Evropsko skupnost, ker mi navadni Zemljani poslušamo samo kreganje teh strank, ne vemo pa bistva? Noben nam ni čistega vina naliv. Kakšne prednosti mi imamo? Zato, meni se zdi, da bomo otroke pošiljali oziroma vnuke, pa pravnuke nekam v Afriko pa okrog v boje?

Novinar: Nekaj mnenj. Treba bo pojasnjevati.

dr. Drnovšek: Res je. Strinjam se s prvo poslušalko, da sedanja razprava o referendumu in kar precejšnja kolobocija okrog tega v zadnjih tednih, da to ni produktivno in da bi se politika, kot sem že v začetku povedal, morala dogovoriti in obdržati tisto stopnjo soglasja, ki je bila do sedaj prisotna do teh vprašanj. In se ne tik pred zdajci, torej tudi tik pred referendumom in ob referendumu tako zapletati o teh vprašanjih. Meni se sicer zdi ključno, da bi tudi referendumska vprašanja, referendumska pravila nekoliko izboljšali in zato mi je blizu tudi predlog, da bi šli na ustavno spremembo, kjer bi tudi določili, kakšen je referendum. Namreč...
Novinar: To, kar predlaga Koalicija Slovenija?

dr. Drnovšek: In kar je tudi koalicija, vladna koalicija zdaj v neki smeri predlagala in se mi zdi, da so bili že zelo blizu. Tako da se mi zdi, da, da je potrebno samo še pol koraka do uskladitve. Današnje zaostrovanje in tudi razlika okrog teh vprašanj se mi ne zdi smiselna in tudi ne vem zakaj, kako, da se ne more narediti še tega pol koraka. Namreč tisto, kar moti, navsezadnje bo motilo pri vsaki mednarodni pogodbi je to, da sta pravzaprav lahko v isti stvari navsezadnje dva referenduma, posvetovalni in potem lahko čez leto dni ob ratifikaciji kdo zahteva še enega, še zakonodajnega, v bistvu potrditvenega. Tega ni nikjer v svetu, zlasti če gre za vključevanje v mednarodne organizacije je to zelo problematično. Kar zamislite si, kako bo, recimo, da bomo imeli posvetovalni referendum marca, pa bo uspel...

Novinar: Triindvajsetega?

dr. Drnovšek: Ja. Pa bo uspel. Potem bo pa potekel postopek ratifikacije v državah članicah, pa bo recimo v primeru Nata 19 držav ratificiralo v svojih parlamentih sporazum in tako naprej, v prepričanju seveda, da mi gremo zraven, bodo tudi Slovenijo potrdili. Potem bo pa pri nas nekdo predlagal še potrditveni referendum, in recimo, da ne bo uspel in se bomo znašli v popolni, bi rekel, zmedi. Pravzaprav na nek način bi to do mednarodne skupnosti navzven izpadlo, kot da smo navsezadnje nezrela država, ki ne zna izpeljati svojih postopkov odločanja.

Novinar: No, pa vendar danes so poslanci v državnem zboru govorili, da bi 7. februarja naj bi državni zbor sprejel akt, s katerim naj bi se zavezal spoštovanju referendumskega izzida. Torej najprej je danes izglasovan posvetovalni referendum, potem pa 7. februarja pa naj bi dejansko beseda postala meso, da bi pač številke bile upoštevane?

dr. Drnovšek: Predlagatelji referenduma so lahko tudi drugi, ne samo poslanci državnega zbora...

Novinar: Aha, točno...

dr. Drnovšek: Zato je bil dan predlog tudi s strani koalicije v tej smeri, da bi se v primeru EU in Nato dogovorili za zavezujoči referendum in da bi tudi z ustrezno ustavno spremembo, tudi v drugih primerih mednarodnih pogodb predvideli tudi, da je samo enkrat referendum, da ni potem možen še en. Iskala se je takšna rešitev in meni se zdi seveda to smiselno pri takšnih vprašanjih. Ampak pravim, zdelo se je, da je dogovor že skoraj dosežen, danes očitno se mnenja spet razhajajo. Ampak kljub vsemu, do tega roka, o katerem govorite, je najbrž možen tudi še ta dogovor. Torej kljub vsemu, da se le usedejo še enkrat koalicijske in pa opozicijske stranke in da se dogovorijo tudi o takšni rešitvi, ki bi jo najbrž spremljala ustavna sprememba. Tak je predlog. Kar se tiče pa drugih razprav oziroma pomislekov v zvezi z našim vključevanjem v evro atlantske integracije. Drugo mnenje, češ da je to motiv samo tistih, ki sebi vidijo potem službe v teh institucijah; teh je omejeno število, jih ni veliko. In mislim, da je to absolutno pretiravanje. Morda lahko kakšen posameznik s tem špekulira. Ampak dejstvo je, da Slovenija, spomnimo se, ko smo bežali z Balkana, iz tiste situacije, ko smo želeli priti v okrilje bolj trdne in pa tudi bolj uspešne in pa tudi navsezadnje bolj bogate Evrope, da smo si takrat postavili ta cilj, tako Evropska unija, kot tudi Nato, ker smo v tem videli perspektivo, ker smo v tem videli razvoj in pa predvsem varnost in trdnost, za razliko od tistega dela sveta in države, od koder smo pravzaprav skušali uiti. Ampak danes ni nič veliko drugače. Naša soseščina, Jugovzhodna Evropa, tudi bivša Jugoslavija je na žalost še vedno nestabilna, še vedno je to regija, kjer mednarodna skupnost s tujimi mirovnimi silami vzdržuje mir in v splošnem prepričanju je, če bi se umaknila, da se lahko spopadi spet razvijejo. Ta dilema ni nič drugačna, morda je samo naša optika sedaj po desetih, dvanajstih letih, češ, saj v miru živimo, nič se nam ne more zgoditi in tako naprej, da se je to vzpostavilo. Prepričanje, da nas nihče ne ogroža. Mislim, da je to iluzija in da človeška zgodovina ima toliko dokazov o tem, da se iz navidez povsem mirnih situacij, ko je že kazalo, da se nam nič ne more zgoditi, navsezadnje tak občutek je bil v bivši Jugoslaviji skoraj 50 let, pa se potem zgodi nekaj katastrofalnega. Za sorazmerno majhno državo je vprašanje ekonomske prosperitete Evropska unija. Vprašanje varnosti, dolgoročne varnosti pa kljub vsemu Nato. Tudi odnosi z našimi sosedi bodo za nas veliko bolj trdni in imeli bomo veliko večjo težo, če bomo člani, tudi Nata, ne samo Evropske unije.

Novinar: To je res, vendar in mnogi vam bodo potrdili in vam pritrjujejo, pa vendar preudarni Slovenci vedno izračunajo. Vzamejo svinčnik in papir in začnejo računati in potem se sprašujejo tako, kot tudi, kot tudi rektor ljubljanske univerze, prof. dr. Jože Menciger, ki je mimo grede častni občan Občine Jesenice, koliko bo to stalo, še zlasti Nato? Nekaj bo stalo, nekaj, davkoplačevalci morajo vedeti za to.

dr. Drnovšek: O tem je bila razprava te dni. Samo članstvo, članarina ne stane veliko. To bo nekaj milijonov dolarjev. O tem sedaj tečejo pogovori. 0,3 % obrambnega proračuna, ne celega. Ob tem gre za vprašanje, koliko torej stane obramba? Koliko stane obramba, če si v Natu ali če si sam? In sem globoko prepričan, ampak tega se ne da zdaj povsem jasno pokazati z izračuni, čeprav tudi takšni izračuni obstajajo, globoko sem prepričan, da si obrambo veliko ceneje zagotovimo v sodelovanju z drugimi državami, velikimi državami, in da smo vključeni v nek kolektivni sistem. Ali bomo sami razvijali, recimo letalske sile, bomo kupovali F 16, lovce, ki so strašansko dragi? Ali bomo sami razvijali vse rodove vojske? Če bomo želeli imeti res učinkovito obrambo, potem bomo morali vložiti kar nekaj odstotkov družbenega proizvoda v to, ker drugače ne bo učinkovita. Sicer bo pa samo na papirju in dejansko ne bo veliko vredna. Če bomo rekli, da bomo manj dali za obrambo, če bomo sami; seveda, ampak potem ne bomo varni. Bomo igrali na srečo in upali, da nas nikoli nihče v prihodnosti ne bo ogrožal. Morda nas ne bo, ampak če nas pa bo...

Novinar: Enkrat bo treba te številke res povedati pred referendumom?

dr. Drnovšek: Ampak, poglejte, če poslušate kaj vam govorim?

Novinar: Ja. Slišiva.

dr. Drnovšek: Potem gre za to, ne...

Novinar: Številke so pri tem res pomembne...

dr. Drnovšek: ...da lastna obramba nikoli ne bo mogla biti tako učinkovita, kot bo kolektivna obramba v zvezi. Tako ali tako imamo vse najmočnejše države sveta v tej obrambni zvezi in karkoli naredimo sami, si ne bomo mogli nikoli zagotoviti takšne obrambe. Tako da...

Novinar: Se z vami strinjam, ampak številke, ljudje hočejo slišat številke. To je tisto.

dr. Drnovšek: Saj jih bodo, predložene bodo sedaj po pogajanjih, ocene so že, ampak vedno boste slišali različne ocene. Nekdo bo rekel, da je dovolj 1 % družbenega proizvoda za lastno obrambo, če smo sami. Nekdo bo rekel, da je potrebno 5 %, kot dajejo na primer nekatere države. Švedska je dolga časa dajala toliko, mislim, da še zdaj kot nevtralna država daje blizu temu,...

Novinar: No, pred nekaj dnevi v Mladini so bile te, te številke so bile prestavljene...

DRNOVŠEK:....ki je poskušala imeti učinkovit obrambni sistem in seveda razmeroma veliko investirala v to. Številke bodo lahko različne. Garancijo za to, kateri odstotek družbenega proizvoda za obrambo nas bo pa res zavaroval, vam pa od tistih, ki bodo o tem govorili in razpredali, nihče ne more dati. Tudi niso odgovorni za to. Samo malo razpredajo. Če si pa v poziciji, da si odgovoren za neko ključno odločitev, ki lahko vpliva na usodo slovenskega naroda v prihodnosti in da se lahkomiselno odrečeš kolektivni obrambi v zvezi z najmočnejšimi državami, ki so nam tudi po vrednotah podobne, so demokratične, to je pa resna zadeva. O njej lahko razpravljaš, če nisi odgovoren za to, če pa si... Tudi jaz bi imel lahko veliko teoretičnih pomislekov, takšnih in drugačnih, ampak, ko sem sam razmišljal, že v prejšnji funkciji, kot predsednik vlade in sem postavil: poglej, ti si pa najbolj odgovoren za to odločitev. A upaš reči, da Slovenija, slovenski narod ne bo potreboval zveze Nato v prihodnosti? Ali upaš prevzet to odgovornost nase? Ne upam. Ne morem dati garancije, da ne bomo potrebovali zveze Nato. Zgodovinska izkušnja mi kaže, da jo bomo še kako potrebovali, da smo veliko bolj varni, če smo vključeni v zvezo Nato, skupaj z ZDA, Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo, navsezadnje ostalimi, kot pa da smo majhna država, na robu še vedno nestabilnega Balkana, v svetu, ki sploh ni varen, kjer prihaja do novih in novih izzivov in navsezadnje tudi groženj. To je kljub vsemu najboljše, največ, kar si lahko zagotovimo je, bi rekel, ščit, je Nato.

Novinar: Torej zelo ste odločni, kar zadeva Nato. No, Evropska unija tudi, recimo ne diši ravno vsem kmetom v Sloveniji. Seveda bojijo, seveda se bojijo, kajti imamo, imamo ne naravno spodbudne primere v Avstriji, na Poljskem, Češkem. Imamo dve različni mnenji. Torej nasprotujoči si mnenji naših dveh, ena je poslušalka, en je poslušalec. Predlagam, da slišite.

POSLUŠALKA: Jaz bi pa rada vedela, kaj gospod Drnovšek misli s kmeti? Tako slabo se govori, saj jaz vem, da je kmet steber države.

Novinar: Kaj se slabo govori, nam povejte, po vaše?

POSLUŠALKA: Ja. Tako, veste, da ne bomo mogli gospodarit, tako. Veste to, to mi ni všeč. Zakaj ne ostanemo tako sami? Bi se že preživeli. Kaj mislite, da nam bodo tujci dali? Samo izkoristili nas bodo.

POSLUŠALEC: Torej tej gospe bi eno repliko dal. Pravi zaradi kmetov.

Novinar: Ja.

POSLUŠALEC: Da bodo preživeli, še zmeraj so. Vse vojske so preživeli. Težko je preživet tistim, ki ne bodo šli v Evropo zaradi nje, ne, če bi bilo po njenem. Saj sploh ne vem kaj toliko komplicirajo od teh kmetov.

Novinar: Ja.

POSLUŠALEC: Malo jih poglejte. Če njihovo, recimo stroje, recimo, nekdo oceni imajo več, kakor pa vsi ta največji bogataši. Noben pa ne pomisli kako živijo tisti ljudje, recimo, ki so šle firme v stečaj, kako je bilo to, tam pa nobenega nič ne briga, pa kolk otrok imajo.

Novinar: No, slišali ste. Kmetje bi radi, nekateri seveda, ostali po starem, drugi poslušalec pa zopet pravi: ja, treba je iti v Evropsko unijo?

dr. Drnovšek: Seveda mislim, da je treba iti v Evropsko unijo in da če ne bi šli, da bo naš gospodarski razvoj slabši in da bomo na koncu slabše živeli, kot če gremo. Za kmete smo v pogajanjih kar dobro poskrbeli. Moram reči, da smo v pogajanjih veliko pozornosti posvetili tem vprašanjem in da smo dosegli res maksimum, kar se je dalo. Da so kvote, ki smo jih izpogajali dobre, torej tiste kvote, ki jih bomo lahko proizvajali v Sloveniji. Da smo izpogajali, da bodo naši kmetje praktično hitro prešli na tisto stopnjo zaščite, kot jo imajo v članicah Evropske unije. Tega druge kandidatke niso uspele, niso dobile. Dobili smo precej sredstev za razvoj podeželja. Okrog 250 milijonov evrov samo za 3 leta, od 2004 do 2006 in skupaj z našimi lastnimi sredstvi bi to lahko dalo zelo velik impulz. Tukaj lahko pravzaprav marsikaj...

Novinar: Torej imate vtis, da naši kmetje živijo dobro?

dr. Drnovšek: Mislim, da smo v zadnjih letih, ko smo se že pripravljali na vstop v Evropsko unijo, da smo se tudi že prilagajali evropskemu instrumentariju in smo postopno povečevali tudi podporo kmetijstvu, tudi subvencije. Tako da mislim, da se je njihov položaj, kar se tega tiče, izboljševal, glede na situacijo, ki smo jo imeli morda 7, 8 let nazaj in da so pogoji, ki smo jih v pogajanjih dobili, za naše kmetijstvo dobri. Omogočajo našemu kmetijstvu preživetje. Seveda, vsak bo moral tudi kaj narediti. Navsezadnje to velja za vse, za industrijo še veliko bolj. Proizvajati tisto, kar bomo navsezadnje ljudje rabili, ker bomo to kot potrošniki kupovali. Treba bo tudi usmerjati. Mislim, da se bo treba veliko bolj usmeriti v ekološko kmetijstvo, vedno bo poudarjeno zdravje, zdrava prehrana in vztrajanje samo na nekaterih tradicionalnih proizvodih najbrž ne bo imelo velike perspektive. Temu tudi Evropska unija daje veliko pozornosti. Ampak naši vstopni pogoji, ki smo jih izpogajali, so dobri.

Novinar: Takole, spoštovane poslušalke in poslušalci, še slabih 14 minut imava z g. predsednikom, Janezom Drnovškom. Ostalo je kar veliko vprašanj, zato bi, predsednik, prosil na kratko, kajti na vprašanja vseeno morate odgovoriti. Prvi, rekli sta na začetku, prvi pravi državniški intervju po vaši izvolitvi. Ko govorimo takole o kmetijstvu, na kratko, kako ste doživeli odstavitev Zorana Kovača? V nekaj besedah.

dr. Drnovšek: To je vladna odločitev. Sedaj je...

Novinar: Pravijo, da je bil, da je bil zelo strokoven, zelo delaven, zelo uspešen...

dr. Drnovšek: Nisem bil prisoten na seji vlade, kjer so o tem razpravljali, tako da ne bi želel neposredno komentirati. Želel bi pa seveda ob tem izpostaviti, da absolutno je potrebno zavarovati interese potrošnikov, ljudi, državljanov in da seveda po eni strani je interes kmetov za preživetje legitimen in pri tem država resnično poskuša narediti vse, kar je možno, v nekih sprejemljivih okvirih. Ampak nikoli na račun potrošnikov in ljudi, na račun zdravja, tako da...

Novinar: Je bil uspešen g. Kovač?

dr. Drnovšek: Pri tem so različne ocene in če mene sprašujete zanj, za mnenje o njegovi uspešnosti, je seveda to nekoliko preveč. Mislim, da je bil, želel sem podčrtati tisti del njegovih prizadevanj, ki so bila usmerjena v zaščito potrošnikov, v kvaliteto hrane, v preprečevanje nekih škodljivih sestavin v hrani, da je to tisto, kar je treba zagotoviti, z gospodom Kovačem ali brez njega. Ta usmeritev mora ostati.

Novinar: Kaj menite o ponudbi Hrvaške, da za manj kot milijardo dolarjev man Sloveniji proda svoj delež v Jedrski elektrarni Krško?

dr. Drnovšek: No...

Novinar: Gre sicer za nek manever, pa vendar...

dr. Drnovšek: Že v preteklosti smo se poskušali s Hrvaško dogovarjati in odkupiti njihov del nuklearke. Sam sem se 10 let pogovarjal s Hrvati, tako da vem, da je bilo to vprašanje večkrat na mizi. Vendar nismo prišli skupaj s ceno. Njihova pričakovanja so bila vedno, po našem mnenju, daleč pretirana. Tako da ni prišlo...

Novinar: Koliko bi, koliko bi vi dali za ta delež Hrvaški?

dr. Drnovšek: Poglejte, jaz ne bi mogel nič dati.

Novinar: Ampak takole, če bi imeli denar?

dr. Drnovšek: Lahko samo povem, da smo takrat, še tik pred podpisom tega sporazuma o nuklearki, da je bilo govora 150 milijonov dolarjev, kar za Hrvaško takrat ni bilo sprejemljivo. Naši izračuni so pa takrat kazali, da bi se bilo treba pogajati nekje okrog te cene, veliko bliže tej ceni, kot pa tisti, ki so jo sedaj postavili Hrvati. In ta je, po moji laični oceni, povsem pretirana. Najbrž je to neka pogajalska pozicija Hrvaške, ki bo verjetno sprožila tudi spor, arbitražo, tako kot je najavila, če ne bo prišlo do dogovora. Ampak na osnovi te cene sem prepričan, da do dogovora o odkupu ne more priti.

Novinar: Tako kot pri prodaji slovenskih podjetij tujcem, se dvigne prah? Se to dogaja tudi pri želji Terem Čatež, da postanejo večinski lastnik Sunčanega Hvara?

dr. Drnovšek: Ja.

Novinar: Nekako podobno je.

dr. Drnovšek: Tako je. To je zrcalna situacija morda nekaterih naših situacij. In na koncu se velikokrat mešajo čustva in tudi navsezadnje iracionalni odnos. Hrvaška pa rabi investicije, in mora oživiti naprej svoj turizem. Navsezadnje je turizem glavni vir dohodka tudi teh krajev. In zanimivo v teh situacijah je, da pravzaprav nimajo nekih boljših alternativ. Če bi jih imeli, bi jih najbrž že zagrabili.

Novinar: Vsekakor.

dr. Drnovšek: Očitno je, da tudi oni gredo skozi nek proces, recimo temu zorenja in da nastanejo potem neke takšne reakcije.

Novinar: No, vidimo izjave nekaterih vrhunskih politikov. Pravijo, da so za to, vendar delavci, Hvarčani pravijo ne?

dr. Drnovšek: V tem primeru moram reči, da je stališče hrvaške vlade konsistentno in racionalno in da se pravzaprav upira takšnim pritiskom, ki velikokrat dobijo neko domačo podporo, medijsko podporo, dokaj populistično vedno...

Novinar: Tudi pri nas se to dogaja.

dr. Drnovšek: Ja, tudi. Reči, da gre za nacionalne interese, da nas bo nekdo pokupil in tako naprej. Seveda, če bi šlo res za to in če bi šlo v takem, recimo, če bi Slovenija kupovala celo hrvaško obalo, ampak kupuje samo neke hotele, je popolnoma smešno potem govoriti o tem, da bomo pokupili vse hotele in tako naprej...

Novinar: Ja.

dr. Drnovšek: Kolikor poznam zadevo mislim, da je tukaj dana neka solidna ponudba s strani slovenskega podjetja, ki predstavlja perspektivo tudi za Hvar, za ta kompleks. Hrvaška vlada je to tako ocenila, sedaj pa prihaja do takšnih, recimo temu populističnih odzivov. Tako da bo očitno tudi Hrvaška morala iti skozi ta proces, kot smo navsezadnje tudi mi morali, ker...

Novinar: Morajo dozoreti...

dr. Drnovšek: Ja. Ker pa potem ne koncu le ugotavljamo, da je šlo za pretiravanje in da kar dobro skušamo držati ravnotežje med tem, koliko je tujih vlaganj koristnih, koliko bi jih pa morda bilo že preveč, in mislim, da je Slovenija našla kar pravo mero.

Novinar: Precej prahu, gospod predsednik, je dvignila tudi razprava, ki se je začela pred božičem, o gradnji džamije v Sloveniji. Slovenska ustava je jasna, pa vendar mnogi Slovenci pravzaprav se bojijo, da s tujim kapitalom pride tudi neka tuja politika?

dr. Drnovšek: To je res. Načelno se popolnoma strinjam s tem, da morajo biti vse veroizpovedi spoštovane. V Sloveniji imamo svobodo verskega izražanja. S tega vidika ni nobenega vprašanja in absolutno moramo biti tolerantni do vseh ver. Spoštovati vsa verovanja. Tisto, kar je, recimo v tem primeru in kar sem opazil ne samo pri nas, ampak tudi v večjih zahodno evropskih državah, v zadnjem času sem takšno razpravo zaznal v Franciji, je ravno pomislek okrog financiranja in vprašanja, ali to financiranje v tem primeru prinaša kaj več. Francozi se sprašujejo tudi, ali gre samo za vero, ali gre še za kaj več? V času terorizma, pri njih je še ta element prisoten in še kje drugje. To bo treba na nek način rešiti in navsezadnje tudi zagotoviti, ampak to v tem trenutku ni samo naše vprašanje. Mislim, da se tudi, kot sem že dejal, v Evropi s tem srečujejo, zagotoviti absolutno pravico do veroizpovedi, svobodo, spoštovanje vere in hkrati pa seveda le preprečiti morda kakšne takšne anomalije in biti prepričan, da s tem, recimo, če nekdo financira, neka islamska organizacija, da seveda ne zasleduje pri tem že kakšnih drugih ciljev, ne samo tisto normalno, kako bi rekel, vero, veroizpoved in pa neke pogoje za to. No, bodimo seveda optimistični in konstruktivni. Neka mera previdnosti je, recimo neko preverjanje, pa je le potrebno.

Novinar: Počasi bova morala zaključiti. Nekaj časa je torej minilo, ko vas ni bilo preveč v javnosti, prihajajo pomembni dogodki, tako na svetovni politični sceni, Irak je v nevarnosti, da ga napadejo, zagotovo, pa tudi na domačem slovenskem dvorišču se, se bo v tem dvorišču marsikaj dogajalo. Čakali bomo na vaša stališča in mnenja. Katere naloge pa vas čakajo v bližnji prihodnosti? Torej od jutri naprej, tiste pomembne?

dr. Drnovšek: Na različnih področjih. Postopno še naprej razne zunanje politične obveznosti, naslednje dni bodo pri nas vsi naši veleposlaniki, ki jih imamo v tujini, ki jih bom tudi nagovoril in skušal podati neko celovito oceno zunanjepolitične situacije, svetovne in navsezadnje tudi neke usmeritve za našo diplomacijo. V naslednjih dneh imam načrt obiskati Slovensko vojsko, Generalštab. Predsednik republike je vrhovni komandant Slovenske vojske in tej funkciji se nameravam resno posvetiti. Razgovor z Generalštabom, z Ministrstvom za obrambo. Tudi naprej so predvidene razne aktivnosti. Kmalu bo letno poročilo o stanju v Slovenski vojski, ki ga predajo vrhovnemu poveljniku. Razne mednarodne aktivnosti, v februarju obisk Madžarske, prvi uradni obisk v novi funkciji. Vmes tudi še kakšni sprejemi, recimo sprejem predstavnikov vseh manjšin, vseh slovenskih manjšin v drugih državah. Tisto, s čemer se pa posebej ukvarjam in tudi sem v tem mesecu razmišljal in proučeval je to: ker predsednik republike ne deluje preko institucij, nima vlade, torej neposredno o tem ne odloča, prihaja pa veliko pisem, raznih pisem, kjer ljudje opisujejo svoje težke situacije, težave, ki jih imajo, tudi z na nek način uveljavljanjem svoje pravice ali življenja in tako naprej. To sem dobival tudi že kot predsednik vlade in poskušal vedno znova ugotoviti nek odziv in se, moram reči, vsa leta ukvarjal s tem, kako, celo kot predsednik vlade sem se včasih težko prebil skozi birokracijo, pa smo vendarle neko vprašanje pripeljali do rešitve. No, tukaj je pravzaprav še več takšnih pisem in razmišljam, kakšen pristop zavzeti, da bi lahko pravzaprav ljudem čim bolj pomagal, kako bi te situacije razreševali. So zelo različne in to je pravzaprav nekaj, s čimer se bom verjetno zelo veliko ukvarjal v...

Novinar: Vam bo ostalo kaj časa za rekreacijo?

dr. Drnovšek: Pričakujem, da kolikor je potrebno, da človek ohrani neko življenjsko ravnotežje, ker sicer ne moreš delovati na dolgi rok, če tega ni.

Novinar: Tako. Spoštovane poslušalke in poslušalci Četrte mreže slovenskih nekomercialnih, torej informativnih radijskih postaj, gostili smo predsednika države, dr. Janeza Drnovška. Razveselili smo se njegovega obiska, še zlasti, ker se nahajamo pred nekaterimi dogodki, ki lahko usodno zaznamujejo svet in tudi našo malo deželico. Hvala, da ste nas obiskali, gospod predsednik. Upam, da vam je bilo prijetno.

dr. Drnovšek: Hvala, hvala za vprašanja. Razgovor na mreži lokalnih radijskih postaj mi je vedno prijeten in zelo zanimiv.

Novinar: Hvala lepa, še enkrat.

dr. Drnovšek: Tudi vam.

napredno iskanje