Zakon o vojaški dolžnosti (uradno prečiščeno besedilo)

Zakon o vojaški dolžnosti - uradno prečiščeno besedilo
(ZVojD-UPB1)

Ljubljana, 12. december 2002

(Uradni list RS, št. 108/2002)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Vojaško dolžnost izvršujejo v miru in v vojni moški državljani pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

Pri izvrševanju vojaške dolžnosti v skladu s tem zakonom lahko sodelujejo tudi ženske.

2. člen

Vojaška dolžnost obsega naborno dolžnost, dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v rezervni sestavi.

Naborna dolžnost velja za vse moške državljane, dolžnost služenja vojaškega roka ter služenja v rezervni sestavi pa za tiste, ki so sposobni za vojaško službo.

Državljani imajo pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

3. člen

Državljan, za katerega velja vojaška dolžnost, je vojaški obveznik. Med trajanjem vojaške dolžnosti je državljan:
– nabornik med naborno dolžnostjo;
– vojak med služenjem vojaškega roka;
– vojak v rezervi, rezervni podčastnik ali rezervni častnik, dokler traja dolžnost služiti v rezervni sestavi.

4. člen

Vojaška dolžnost nastane, ko državljan izpolni s tem zakonom določeno starost.

Vojaškemu obvezniku vojaška dolžnost preneha:
– ko dopolni starost, določeno s tem zakonom;
– če je ocenjen za nesposobnega za vojaško službo;
– če mu preneha državljanstvo.

Vojaška dolžnost preneha državljanu, ki uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti, z dnem, ko opravi civilno službo v skladu s tem zakonom.

5. člen

Vojaški obveznik postane vojaška oseba, ko vstopi v vojaško enoto oziroma vojaški zavod Slovenske vojske. Vojaška oseba preneha biti, ko je odpuščen iz vojaške enote oziroma iz vojaškega zavoda.

Vojaški obveznik postane vojaška oseba tudi z dnem, ko vstopi v organ ali enoto, v kateri se po tem zakonu šteje opravljanje dolžnosti za vojaško službo, ter preneha biti vojaška oseba z dnem, ko je odpuščen iz takega organa ali enote.

Vojaški obveznik je med izvrševanjem vojaške dolžnosti, če ga pokliče pristojni organ, glede pravic in dolžnosti izenačen z vojaško osebo, in sicer:
1. od odhoda iz stanovanja do vrnitve v stanovanje v kraju stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, če je začasno prebivališče prijavil pristojnemu organu;
2. če biva v tujini, pri prihodu od državne meje do kraja, v katerem se mora priglasiti pristojnemu organu, pri vrnitvi pa od kraja, v katerem je izvršil vojaško dolžnost, zaradi katere je bil poklican, do državne meje.

6. člen

Vojaški obvezniki imajo med opravljanjem vojaške službe pravico do nemotenega izpovedovanja svoje vere. Po svoji volji se lahko udeležujejo verskih obredov v prostem času in ko ne opravljajo nalog v zvezi z vojaško službo, zaradi katerih nimajo pravice do izhoda iz poveljstva, enote ali zavoda.

Minister, pristojen za obrambo, predpiše postopek za uresničevanje pravic iz prejšnjega odstavka in dolžnosti poveljnikov v zvezi s tem.

II. VOJAŠKA EVIDENCA

7. člen

O vojaških obveznikih se vodi vojaška evidenca.

Vojaško evidenco vseh vojaških obveznikov vodi pristojna organizacijska enota ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve).

Vojaški obvezniki se vodijo v vojaški evidenci po kraju njihove stalne nastanitve.

Vojaško evidenco vojaških obveznikov, ki bivajo v tujini dlje kot eno leto, vodijo pristojna konzularna ali diplomatska predstavništva.

Vojaški obvezniki se vpisujejo v vojaško evidenco v letu, v katerem dopolnijo 17 let starosti.

Ne glede na prejšnji odstavek, se vpiše v vojaško evidenco vojaški obveznik, dokler traja vojaška dolžnost, če iz kateregakoli razloga ni bil v evidenco vpisan, ko je dopolnil 17 let starosti.

8. člen

V vojaški evidenci se o vojaškem obvezniku vodijo osebni podatki, določeni z zakoni, ki urejajo obrambo države, ter podatki o naboru, služenju vojaškega roka, služenju v rezervni sestavi, vojaško strokovnem usposabljanju, podelitvi čina, povišanju oziroma odvzemu čina, priznanjih in odlikovanjih, dolžnosti v vojski, o kaznovanosti ter bivanju v tujini nad tri mesece.

Podatke iz vojaške evidence poleg ministrstva, pristojnega za obrambo, hranijo in uporabljajo vojaška poveljstva in enote za vojaške obveznike, ki so pri njih v vojaški službi ali imajo pri njih vojni razpored, ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije za državljane, ki pri njih opravljajo nadomestno civilno službo oziroma se usposabljajo za zaščito in reševanje v skladu s tem zakonom.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, hrani in uporablja podatke za vojaške obveznike, ki se usposabljajo oziroma so razporejeni v rezervno sestavo policije.

Podatki iz vojaške evidence se uničijo po poteku desetih let, ko državljanu preneha vojaška dolžnost, razen podatkov o naboru, služenju vojaškega roka, razporeditvi na vojaško dolžnost, imenovanju v vojno sestavo, o času opravljanja vojaške službe, vojaško strokovni usposobljenosti, o podelitvi čina, povišanju oziroma odvzemu čina ter podeljenih priznanjih, ki se hranijo trajno.

9. člen

Državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, dati na njegovo zahtevo iz centralnega registra prebivalstva podatke o imenu in priimku, rojstnem datumu in kraju rojstva, o kraju stalnega in začasnega prebivališča ter o enotni matični številki občana, iz registra zavezancev za prispevek in drugih zbirk pa podatke o šolski izobrazbi, sklenitvi in prenehanju zaposlitve, pridobitvi strokovnih kvalifikacij, zdravstveni sposobnosti za vojaško službo in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za določitev rodu, službe ter dolžnosti v Slovenski vojski. Če ni znano, kje se vodi posamezen podatek o vojaškem obvezniku, mora vojaški obveznik upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, obvestiti, kje podatek lahko pridobi oziroma ga sam priskrbeti. Podatki o zdravstveni sposobnosti po tem členu se zbirajo v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo.

O spremembah osebnih podatkov ter stanj, do katerih je prišlo zaradi odločitve pristojnega organa, mora ta organ v 15 dneh o nastali spremembi obvestiti upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi obveznika v vojaški evidenci:

1. o spremembi osebnega imena in o prenehanju državljanstva organ, ki je o tem izdal pravnomočno odločbo oziroma organ, ki je sprejel izjavo o spremembi osebnega imena;

2. pristojno sodišče o uvedbi, ustavitvi ali prekinitvi kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, o pravnomočni obsodbi zaradi kaznivega dejanja na kazen mladoletniškega zapora ali nepogojno kazen zapora, o pravnomočno izrečenem zavodskem vzgojnem ukrepu ali o varnostnih ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstveni organizaciji ter obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov v zdravstveni ali drugi specializirani organizaciji ter o napotitvi na prestajanje kazni mladoletniškega zapora ali zapora;

3. o odpustu s prestajanja kazni zapora ali mladoletniškega zapora organ oziroma ustanova, ki je vojaškega obveznika odpustila s prestajanja kazni;

4. o smrti vojaškega obveznika ali o razglasitvi pogrešanega vojaškega obveznika za mrtvega matičar, ki je vpisal o tem podatek v mrliško matično knjigo.

Pristojno sodišče sporoča pristojnim organom podatke o uvedbi, ustavitvi ali prekinitvi postopka iz 2. točke prejšnjega odstavka le za vojaške obveznike, ki še niso odslužili vojaškega roka.

Minister, pristojen za obrambo, predpiše način in roke za pridobivanje podatkov iz tega člena.

10. člen

Vojaški obveznik mora v 15 dneh po nastanku spremembe prijaviti upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, spremembo zdravstvenega stanja, ki je pomembna za oceno sposobnosti za vojaško službo, in vrnitev s služenja vojaškega roka oziroma opravljanja nadomestne civilne službe.

11. člen

Vojaški obvezniki, ki so vpisani v vojaško evidenco, dobijo vojaško knjižico.

Vojaška knjižica je javna listina, ki nadomešča osebno izkaznico, dokler je vojaški obveznik v vojaški službi. Z njo dokazuje izvršitev vojaške dolžnosti.

Vojaško knjižico izda upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi vojaškega obveznika v vojaški evidenci.

Vojaško knjižico je prepovedano odnesti iz države, jo uničiti ali odsvojiti.

Ministrstvo, pristojno za obrambo, izda podrobnejše predpise o vodenju vojaške evidence ter vsebini vojaške knjižice.

III. NABOR

12. člen

Naborna dolžnost obsega dolžnost izvrševati obveznosti v zvezi z vojaško evidenco. Med naborom mora nabornik na posamičen ali splošni poziv:
1. priti na zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave, da se ugotovi njegova sposobnost za vojaško službo;
2. priti na nabor;
3. nastopiti vojaški rok;
4. izvrševati druge, s tem zakonom predpisane obveznosti.

Naborna dolžnost nastane v koledarskem letu, v katerem nabornik dopolni 17 let. Ta dolžnost traja, dokler nabornik ne nastopi vojaškega roka oziroma do njegove prevedbe v rezervno sestavo, če je dolžnost služenja vojaškega roka uredil kako drugače. Naborna dolžnost preneha tudi, če je državljanu prenehala vojaška dolžnost po tem zakonu.

13. člen

Zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave za oceno zdravstvene sposobnosti nabornikov za vojaško službo praviloma opravljajo zdravstvene organizacije in druge ustanove, s katerimi ministrstvo, pristojno za obrambo, sklene pogodbo za izvajanje zdravniških pregledov, oziroma vojaška zdravstvena služba.

Nabornik, ki je zaradi telesne ali psihične prizadetosti oziroma druge bolezni očitno nesposoben za vojaško službo, se ne kliče na zdravniške in druge preglede, preiskave in nabor. Njegova nesposobnost za vojaško službo se ugotavlja na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije.

14. člen

Nabor se praviloma opravi v koledarskem letu, v katerem nabornik dopolni 18 let.

Nabornik gre lahko na nabor, če to sam zahteva, v koledarskem letu, v katerem dopolni 17 let.

15. člen

Nabor opravljajo naborne komisije.

Naborne komisije imenuje ministrstvo, pristojno za obrambo, za območje ene ali več občin.

Ministrstvo, pristojno za obrambo, lahko imenuje tudi stalne naborne komisije.

16. člen

Na naboru naborna komisija ocenjuje sposobnost nabornika za vojaško službo ter določi rod oziroma službo, v kateri bo nabornik služil vojaški rok. Naborna komisija mu praviloma določi tudi vojaško evidenčno dolžnost, za katero se bo usposobil med vojaškim rokom. Pri tem upošteva njegova splošna in posebna znanja ter želje in potrebe Slovenske vojske.

Na naboru naborna komisija izbere tudi nabornike, ki se bodo usposabljali za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije v skladu z zakonom.

17. člen

Naborna komisija ocenjuje sposobnost vsakega nabornika za vojaško službo na podlagi izvidov predhodnih zdravniških in drugih pregledov ter preiskav in na podlagi zdravniškega pregleda pri naboru.

Ocena naborne komisije je lahko:
1. sposoben za vojaško službo;
2. delno sposoben za vojaško službo;
3. začasno nesposoben za vojaško službo za eno do štirih let;
4. nesposoben za vojaško službo.

Ocena, da je nabornik sposoben za določeno vojaško evidenčno dolžnost, se sme dati samo na podlagi zdravniških izvidov in drugih pregledov ter preiskav v določenem zdravstvenem zavodu. Vojaške evidenčne dolžnosti po tem odstavku določi ministrstvo, pristojno za obrambo, določene zdravstvene zavode pa ministrstvo, pristojno za zdravstvo, na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo.

18. člen

Nabornik, ki je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, mora priti znova na nabor po preteku dobe, za katero je ocenjen kot začasno nesposoben.

Nabornik, ki je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo za čas, daljši od koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let, se prevede v rezervno sestavo. Njegova sposobnost za vojaško službo se nato ocenjuje kot za obveznike v rezervni sestavi.

Nabornik je lahko iz istih razlogov le dvakrat ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo. Pri tretjem naboru naborna komisija dokončno oceni njegovo sposobnost za vojaško službo.

Nabornik, pri katerem je prišlo po naboru do spremembe zdravstvenega stanja, ki vpliva na oceno sposobnosti za vojaško službo, je lahko na lastno prošnjo ali na poziv upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, poslan na ponovni zdravniški pregled, da se oceni njegova sposobnost za vojaško službo.

19. člen

Med trajanjem naborne dolžnosti se izberejo tudi kandidati za šolo častnikov vojne sestave na podlagi njihovega soglasja.

Nabornike iz prejšnjega odstavka izbere komisija, ki jo imenuje ministrstvo, pristojno za obrambo.

20. člen

Rod, službo, oziroma vojaško evidenčno dolžnost, določeno ob naboru, lahko naborna komisija spremeni, po kriterijih, ki jih določi ministrstvo, pristojno za obrambo, če je to potrebno zaradi popolnitve Slovenske vojske, spremembe nabornikovega zdravstvenega stanja, pozneje pridobljene strokovne izobrazbe ali spremembe njegovega poklica ali če se spremeni status posameznika v smislu civilnega služenja.

Za enote, zavode in vojaške evidenčne dolžnosti I. kategorije se lahko določi le nabornik, za katerega je dalo soglasje ministrstvo, pristojno za obrambo.

21. člen

Ministrstvo, pristojno za obrambo, izda podrobnejše predpise o merilih za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo, sestavi in načinu dela nabornih komisij ter enotah, službah in vojaško evidenčnih dolžnostih I. kategorije.

Način izvajanja zdravstvenih in drugih pregledov ter preiskav v zvezi z vojaško dolžnostjo ureja ministrstvo, pristojno za zdravstvo, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za obrambo.

IV. SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA

22. člen

Vojaški rok traja sedem mesecev.

Predsednik Republike Slovenije praviloma odloči, da se vojaki odpustijo s služenja vojaškega roka do 30 dni pred potekom roka iz prejšnjega odstavka, če pripravljenost Slovenske vojske to dovoljuje.

Vojaški rok v skladu z odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije v primeru povečanja nevarnosti napada na državo, neposredne vojne nevarnosti oziroma po razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, traja tri mesece.

Vojaški rok začne teči z dnem, ko nabornik postane vojaška oseba.

23. člen

Vojaški rok se služi v vojaških enotah in zavodih. Temeljno usposabljanje za določene vojaške evidenčne dolžnosti se lahko izvaja tudi izven učnih vojaških centrov.

Programe usposabljanja iz prejšnjega odstavka predpisuje minister, pristojen za obrambo.

24. člen

(črtan)

25. člen

Naborniki, ki imajo ustrezno šolsko izobrazbo in izpolnjujejo druge pogoje, določene za šolanje častnikov vojnih enot, lahko služijo vojaški rok v šoli za častnike vojne sestave. Njihove posebne pravice določajo predpisi o vojaški službi.

Naborniki, ki so izbrani na naboru za določene vojaško evidenčne dolžnosti ter za šolo za častnike vojne sestave, se lahko med vojaškim rokom usposabljajo tudi izven območja Republike Slovenije. Na usposabljanje za določene vojaško evidenčne dolžnosti oziroma za rezervne častnike izven območja Republike Slovenije se lahko napotijo naborniki, če ni možnosti, da se zagotovi njihovo usposabljanje v Republiki Sloveniji.

Pogoje in vojaško evidenčne dolžnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena določi ministrstvo, pristojno za obrambo.

26. člen

Šteje se, da je vojaški rok opravil tudi vojaški obveznik:
1. ki je končal šolo za notranje zadeve, ki traja najmanj dve leti;
2. ki je končal študij obramboslovja in opravil predpisano stažiranje v vojaških enotah, najkasneje do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 27. leto starosti;
2.a ki je končal izobraževalni program izpopolnjevanja za poklic policista, v trajanju najmanj 18 mesecev;
3. ki je končal usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije v skladu z zakonom in v dolžini, ki ni krajša od vojaškega roka, določenega s tem zakonom;
4. ki je končal visokošolsko izobraževanje doma ali v tujini, ki se šteje za šolo za častnike, in opravil predpisano stažiranje v Slovenski vojski;
5. ki je kot kandidat za vojaka, podčastnika ali častnika sklenil pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom, pristojnim za obrambo, in uspešno opravil predpisano vojaško strokovno usposabljanje.

27. člen

Na služenje vojaškega roka se pošljejo naborniki, ki so ocenjeni kot sposobni ali delno sposobni za vojaško službo, praviloma v koledarskem letu, v katerem dopolnijo 19 let. Nabornik, ki v tem letu ni končal srednje šole, ki jo obiskuje, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko to šolo konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 22 let.

Nabornik, ki po srednji šoli nadaljuje šolanje na fakulteti ali drugi visoki ali višji šoli, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko šolanje konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let.

Nabornik, ki po končani fakulteti ali drugi visoki šoli nadaljuje s podiplomskim študijem, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko ta študij konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let.

Nabornik, ki sam prosi, da bi bil poslan na služenje oziroma doslužitev vojaškega roka, se pošlje v prvem napotitvenem roku po vložitvi prošnje, če v tem letu dopolni 18 let.

28. člen

Nabornik se lahko pošlje na služenje vojaškega roka do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let, razen če ta zakon ne določa drugače.

Ne glede na prejšnji odstavek se nabornik, za katerega se ugotovi, da ni izpolnjeval s tem zakonom predpisanih obveznosti in zato ni bil poslan na služenje vojaškega roka do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let, pošlje na služenje vojaškega roka najpozneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let.

Vojaški obveznik, ki iz objektivnih razlogov ni bil poslan na služenje vojaškega roka do poteka roka iz prvega odstavka tega člena, izrazi pa željo, da bi služil vojaški rok, se lahko pošlje na služenje vojaškega roka, če je ocenjen kot sposoben za vojaško službo in če še ni star 30 let. Ta določba se ne uporablja za napotitev nabornikov na služenje vojaškega roka, ki jim je služenje vojaškega roka odloženo zaradi podiplomskega študija.

Nabornik, ki se ne pošlje na služenje vojaškega roka do poteka rokov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, se prevede v rezervno sestavo.

29. člen

Na služenje vojaškega roka se ne pošlje:
1. nabornik, ki je pravnomočno obsojen na kazen mladoletniškega zapora ali nepogojno na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja, dokler kazni ne prestane ali ni pogojno odpuščen;
2. nabornik, zoper katerega je bil uporabljen zavodski vzgojni ukrep ali varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, dokler traja ta ukrep;
3. nabornik, zoper katerega je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler ni postopek pravnomočno končan.

Naborniki, ki iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, niso bili poslani na služenje vojaškega roka, se pošljejo na služenje oziroma doslužitev vojaškega roka po prestani kazni, po pogojnem odpustu oziroma po ustavitvi vzgojnega ali varnostnega ukrepa oziroma po pravnomočno končanem kazenskem postopku, vendar najpozneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 30 let starosti.

Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi pri napotitvi državljanov na opravljanje civilne službe, ki jim je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po tem zakonu.

30. člen

Služenja vojaškega roka je oproščen dvojni ali večkratni državljan, če je v drugi državi, katere državljan je, odslužil vojaški rok v trajanju najmanj dveh tretjin vojaškega roka v Republiki Sloveniji, ali če je poteklo koledarsko leto, v katerem je dopolnil 27 let.

Državljan iz prejšnjega odstavka, ki v tujini ni odslužil dveh tretjin vojaškega roka, se pošlje na doslužitev vojaškega roka.

Opravljanja nadomestne civilne službe je oproščen dvojni ali večkratni državljan, ki mu je priznan ugovor vesti v tujini zaradi razlogov, ki so predpisani v Republiki Sloveniji, in je v drugi državi, katere državljan je, opravil civilno službo.

31. člen

Služenje vojaškega roka se na nabornikovo prošnjo odloži:
1. naborniku, ki po šolanju na fakulteti ali drugi visoki šoli nadaljuje s podiplomskim študijem, dokler tega študija ne konča, najdlje pa do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let;
2. naborniku, ki po predpisih, ki urejajo varstvo družin oseb na obvezni vojaški službi, izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa edinega hranilca družine, če bi z njegovim odhodom na služenje vojaškega roka njegova družina zašla v težak materialni položaj, dokler te okoliščine trajajo, najdlje pa do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let;
3. polovici oziroma večini nabornikov, če je njihovo število liho, ki so člani istega gospodinjstva, če je eden ali več članov tega gospodinjstva poslanih na služenje ali so že na služenju vojaškega roka, za toliko časa, dokler ta član oziroma druga polovica članov tega gospodinjstva ne odsluži vojaškega roka ali ni iz drugih razlogov odpuščena, najdlje pa do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolnijo 27 let;
4. če bi nabornikova družina zaradi rojstva otroka, oziroma zaradi smrti ali hude bolezni v družini ali zaradi naravne ali druge hude nesreče z njegovim odhodom na služenje vojaškega roka zašla v težak položaj, za toliko časa, dokler trajajo omenjeni razlogi, vendar najdlje za eno leto;
5. če bi nabornik moral prekiniti pripravniško dobo, vendar najdlje za eno leto;
6. če nabornik koristi dopust za varstvo in nego otroka, za čas trajanja tega dopusta;
7. kmetu, ki izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v drugem odstavku 54. člena tega zakona, vendar najdlje do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let;
8. kategoriziranemu športniku ali članu državne reprezentance, zaradi priprav, nastopov ali udeležbe na mednarodnih tekmovanjih, vendar najdlje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let.

Služenje vojaškega roka se odloži tudi naborniku, če je edini hranilec v gospodinjstvu, v katerem je eden od članov 100% invalid, dokler tak razlog traja. Če tak razlog traja dalj kot do konca koledarskega leta, v katerem dopolni nabornik 27 let starosti, se služenja vojaškega roka oprosti in prevede v rezervno sestavo.

Prošnjo za odložitev služenja vojaškega roka iz 1., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena vloži nabornik, ko nastane razlog za odložitev služenja vojaškega roka. Naborniku iz 2., 4., 5., 7. in 8. točke prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se odloži služenje vojaškega roka za naslednje leto, če vloži prošnjo za odložitev služenja vojaškega roka in potrebne dokaze pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, v osmih dneh po prejemu poziva za služenje vojaškega roka.

32. člen

Služenje vojaškega roka se prekine:
1. vojaku, ki je med služenjem vojaškega roka ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo;
2. vojaku, ki ga je med služenjem vojaškega roka sodišče pravnomočno obsodilo na nepogojno kazen zapora več kot tri mesece ali na kazen mladoletniškega zapora, dokler kazni ne prestane ali dokler ni pogojno odpuščen;
3. vojaku, zoper katerega je med vojaškim rokom uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je za tako dejanje predpisana kazen zapora več kot tri leta;
4. vojaku, ki je samovoljno zapustil enoto oziroma se samovoljno ni vrnil z dovoljene odsotnosti iz enote za več kot 30 dni.

Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka, se služenje vojaškega roka ne prekine vojaku, ki je bil pravnomočno obsojen na kazen mladoletniškega zapora do dveh let ali na nepogojno kazen zapora do dveh let, če mu do konca vojaškega roka ni ostalo več kot dva meseca.

Vojaku, ki je bil ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, se sme služenje vojaškega roka prekiniti le enkrat. Vojak, ki bi mu bilo treba še drugič prekiniti vojaški rok, ker je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, se prevede v rezervno sestavo, ne glede na to, koliko časa je služil vojaški rok. Tak vojaški obveznik mora na ponovni zdravniški pregled, da se oceni njegova sposobnost za službo v rezervni sestavi.

33. člen

Vojaku se sme služenje vojaškega roka na njegovo prošnjo prekiniti zaradi rojstva otroka, smrti ali hude bolezni v družini ali zaradi naravne ali druge hude nesreče, če bi zaradi njegove odsotnosti njegova družina zašla v težak položaj, za toliko časa, dokler trajajo navedeni razlogi, vendar najdlje za eno leto.

Vojaku se sme služenje vojaškega roka na prošnjo pristojne strokovne ali znanstvene organizacije prekiniti zaradi udeležbe na mednarodnih srečanjih ali strokovnega oziroma znanstvenega izpopolnjevanja v tujini, z njegovim soglasjem, vendar najdlje za eno leto.

Služenje vojaškega roka se sme vojaku na njegovo prošnjo in na prošnjo pristojne republiške športne organizacije prekiniti tudi zaradi priprav ali udeležbe v sestavi reprezentance na svetovnem ali evropskem tekmovanju ali na olimpijskih igrah, če dopusta za udeležbo na športnih tekmovanjih ni dobil po predpisih, ki urejajo službo v Slovenski vojski.

34. člen

Vojaški obveznik, ki mu je bilo prekinjeno služenje vojaškega roka po tem zakonu, se pokliče na doslužitev preostalega dela vojaškega roka, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih mu je bilo prekinjeno služenje vojaškega roka, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let. Vojaški obveznik, ki mu je bilo prekinjeno služenje vojaškega roka zaradi samovoljne odsotnosti iz enote, se pokliče na služenje preostalega dela vojaškega roka najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let.

Vojaški obveznik, ki mu je bilo prekinjeno služenje vojaškega roka po tem zakonu, se ne pošlje na doslužitev vojaškega roka, če mu je do izteka vojaškega roka ostalo manj kot 15 dni.

35. člen

V vojaški rok se ne šteje čas:
1. ki ga prebije vojak na zdravljenju ali bolezenskem dopustu zaradi poškodbe ali druge onesposobitve, povzročene z namenom, da bi se izmaknil vojaški službi ali da bi bil razporejen na lažjo dolžnost, če je to ugotovljeno s pravnomočno sodbo sodišča;
2. ki ga prebije vojak izven enote ali zavoda, iz katere se je samovoljno odstranil ali pobegnil, če je to trajalo nepretrgoma najmanj 24 ur;
3. ki ga prebije vojak v priporu, ki mu je bil odrejen v kazenskem postopku, če mu je ta čas s pravnomočno sodbo vštet v kazen zaradi storjenega kaznivega dejanja.

36. člen

Vojaški obveznik, ki odsluži vojaški rok, se odpusti s služenja vojaškega roka in postane vojak v rezervi oziroma pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo službo v Slovenski vojski, rezervni podčastnik ali rezervni častnik.

37. člen

Ministrstvo, pristojno za obrambo, izda podrobnejše predpise o času in načinu pošiljanja nabornikov na služenje vojaškega roka, o odložitvi in prekinitvi služenja vojaškega roka, o odpustitvi vojakov s služenja vojaškega roka, ter o stažiranju vojaških obveznikov, ki so uspešno končali študij obramboslovja, v enotah in zavodih Slovenske vojske.

V. UGOVOR VESTI VOJAŠKI DOLŽNOSTI

38. člen

Nabornik, ki nasprotuje uporabi orožja v vseh okoliščinah, lahko uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti in vojaški rok služi brez orožja ali opravi nadomestno civilno službo.

Nabornik lahko ugovor vesti vojaški službi uveljavlja zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov. Razloge, zaradi katerih nabornik uveljavlja ugovor vesti, mora potrjevati splošni način življenja in ravnanja nabornika.

Ugovor vesti vojaški dolžnosti pod pogoji iz prvega in prejšnjega odstavka lahko uveljavlja tudi vojaški obveznik med služenjem ali po služenju vojaškega roka v skladu s tem zakonom. Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, je dolžan opraviti 30-dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja.

Program usposabljanja za opravljanje nalog zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

39. člen

Civilno službo na način, ki je določen s tem zakonom, lahko opravi na lastno željo tudi državljan, ki je ocenjen kot nesposoben za vojaško službo.

40. člen

Služenje vojaškega roka brez orožja opravijo naborniki v vojaških enotah in ustanovah na dolžnostih, katerih opravljanje ni povezano z nošenjem in uporabo orožja.

Predpisi o pravicah in dolžnostih ter odgovornosti vojakov med služenjem vojaškega roka veljajo tudi za vojake, ki služijo vojaški rok v skladu s prejšnjim odstavkom.

Vojaku, ki služi vojaški rok brez orožja, se ob odpustu s služenja vojaškega roka vpiše v vojaško knjižico, da ni usposobljen za ravnanje z orožjem.

Vojaške enote in zavode ter dolžnosti iz prvega odstavka tega člena določi ministrstvo, pristojno za obrambo.

41. člen

Civilna služba kot nadomestilo vojaškemu roku se izvršuje v sistemu za zaščito, reševanje in pomoč oziroma v vladnih in nevladnih organizacijah, ki opravljajo reševalno ali humanitarno dejavnost, ki je javnega pomena. Te službe in organizacije določi minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, na podlagi javnega razpisa. Civilna služba se izjemoma lahko izvaja tudi v državnih organih, ki jih določi minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Organizacija, v kateri se izvaja civilna služba, mora za državljana, ki opravlja to službo, praviloma zagotoviti možnost nastanitve, prehrane ter druge pogoje. Določiti mora tudi odgovorno osebo, ki organizira in nadzoruje delo državljana, ki opravlja civilno službo.

Državljan, ki opravlja civilno službo, je dolžan opravljati delo v organizaciji, v katero je napoten, v skladu s tem zakonom ter predpisi in akti, ki veljajo za delavce v tej organizaciji.

Državljan in njegovi družinski člani so med opravljanjem civilne službe glede pravic iz zdravstvenega in socialnega varstva izenačeni z vojaki, ki služijo vojaški rok v vojaških enotah in zavodih. Pravico ima tudi do brezplačne nastanitve in prehrane oziroma do pokritja stroškov prehrane, prevoza na delo in izplačil za osebne potrebe v višini, kot pripada vojakom med služenjem vojaškega roka.

Civilna služba je glede vštevanja v delovno dobo izenačena z vojaškim rokom.

Državljan med opravljanjem civilne službe ne more skleniti delovnega razmerja, niti z osebnim delom opravljati pridobitne dejavnosti.

42. člen

Nabornik, ki želi uveljavljati ugovor vesti vojaški dolžnosti, lahko vloži prošnjo kadarkoli med trajanjem naborne dolžnosti, vendar najkasneje v osmih dneh po prejemu poziva na služenje vojaškega roka, pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci.

Vojak, ki služi vojaški rok, lahko vloži prošnjo za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti pri pristojni upravi za obrambo. Vojaški obveznik, ki je že odslužil vojaški rok, vloži prošnjo pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci.

V prošnji iz prvega in drugega odstavka tega člena mora vojaški obveznik navesti razloge, zaradi katerih prosi za priznanje ugovora vesti. V času obravnave prošnje za priznanje ugovora vesti vse obveznosti nabornika in vojaškega obveznika, ki je že odslužil vojaški rok, v zvezi z vojaško dolžnostjo mirujejo, razen v primeru, če nabornik vloži prošnjo po preteku roka iz prvega odstavka tega člena ali po septembru v koledarskem letu, v katerem dopolni 27 let starosti, ali je bil vojaškemu obvezniku, ki je že odslužil vojaški rok, vročen poziv na vojaško vajo ali mobilizacijski poziv. Obravnava prošnje, ki jo vloži vojaški obveznik med služenjem vojaškega roka, ne vpliva na izvrševanje obveznosti v zvezi z vojaško dolžnostjo.

43. člen

O priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti odločajo za območje več občin komisije, ki jih imenuje ministrstvo, pristojno za upravo.

V komisijo iz prejšnjega odstavka se imenujejo socialni delavec, psiholog in zdravnik, ki niso v rednem ali pogodbenem delovnem razmerju z organi, pristojnimi za obrambne zadeve, ter predstavnika upravnih organov, pristojnih za notranje zadeve in za obrambo ali za zaščito in reševanje. Predsednik komisije ne more biti predstavnik upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. Člani komisije imajo namestnike.

Komisija v postopku obravnave prošnje vojaškega obveznika za priznanje ugovora vesti preveri vse navedbe vojaškega obveznika, po potrebi zbere tudi ustrezna dokazila in opravi razgovor s prosilcem.

Komisija mora o prošnji odločiti v šestih oziroma v treh mesecih, če gre za vojaka med služenjem vojaškega roka, od dneva, ko je bila vložena. Pri odločitvi komisija upošteva želje prosilca, v kateri dejavnosti želi opraviti nadomestno civilno službo, če je to mogoče. Zoper odločitev komisije lahko prosilec vloži pritožbo v 15 dneh od dneva, ko je prejel odločitev komisije. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Ugovora vesti vojaški dolžnosti ni mogoče priznati tistemu, ki ima dovoljenje za nošenje ali posest orožja, ki je bil kaznovan zaradi nelegalne posesti orožja ali kaznivega dejanja, storjenega z nasiljem, oziroma tistemu, ki opravlja pridobitno dejavnost, ki je povezana z orožjem.

44. člen

O pritožbah zoper odločbe komisij iz prejšnjega člena odloča komisija, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije. Komisijo sestavljajo poleg zdravnika in psihologa predstavniki ministrstev, pristojnih za pravosodje, upravo, zdravstveno in socialno varstvo, notranje zadeve, obrambo, zaščito in reševanje, znanstvenih ali strokovnih organizacij ter neodvisnih organizacij, ki se ukvarjajo s kulturo miru in nenasilja. Člani komisije imajo namestnike.

45. člen

Državljana, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti in ki se je opredelil za civilno službo, napoti na opravljanje civilne službe upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci. Predlog za napotitev na civilno službo da komisija, ki je odločila o priznanju ugovora vesti vojaški dolžnosti. Civilna služba se opravlja na območju Republike Slovenije.

Državljana, ki mu je priznan ugovor vesti med služenjem vojaškega roka in se je odločil za nadomestno civilno službo, se odpusti s služenja vojaškega roka in v skladu s prejšnjim odstavkom napoti na civilno službo za toliko časa, da skupno vojaški rok in civilna služba ne presegata časa iz prvega odstavka 22. člena tega zakona.

Pred napotitvijo na opravljanje civilne službe se mora ugotoviti zdravstvena sposobnost državljana za dela, ki jih bo opravljal med civilno službo.

Šteje se, da je državljan zdravstveno sposoben za opravljanje civilne službe, če je bil na naboru ocenjen kot sposoben ali delno sposoben za vojaško službo, obseg pregleda za opravljanje civilne službe pa ne presega obsega nabornega pregleda. Če je državljan na zdravniških pregledih ocenjen kot trajno ali začasno nezmožen za dela, ki se lahko opravljajo v okviru civilne službe, upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na podlagi izvidov izda ugotovitveno odločbo. Državljan, ki je ocenjen kot trajno nezmožen za opravljanje del, se izbriše iz vojaške evidence. Državljana, ki je ocenjen kot začasno nezmožen za opravljanje del, se napoti na zdravniške preglede po poteku časa začasne nezmožnosti.

Državljan med civilno službo nima pravice do stavke.

46. člen

Državljan se pravici do ugovora vesti lahko odpove.

Šteje se, da se je državljan oziroma vojaški obveznik odpovedal pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti, če se na poziv upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, brez opravičenega razloga ni javil na opravljanje civilne službe, služenje vojaškega roka brez orožja oziroma 30-dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja, ali če je samovoljno zapustil opravljanje civilne službe ali služenje vojaškega roka brez orožja za več kot deset dni.
O odpovedi pravici iz tega in prejšnjega odstavka izda komisija, ki je odločila o ugovoru vesti vojaški dolžnosti, ugotovitveno odločbo.

Zoper državljana, ki huje krši disciplino v organizaciji, v kateri opravlja civilno službo, na način, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih mu je priznana pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti, lahko ministrstvo, pristojno za upravo, uvede ponovno preverjanje izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Preverjanje se uvede na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo, inšpekcije, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ali organizacije, v kateri državljan opravlja civilno službo, ter po postopku, ki je določen za priznavanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Preverjanje opravi komisija, ki je odločila o ugovoru vesti vojaški dolžnosti.

Državljan, ki se je odpovedal pravici do ugovora vesti oziroma za katerega se v skladu s prejšnjim odstavkom ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti, ponovno postane vojaški obveznik. Skladno z njegovim statusom se ga napoti na služenje vojaškega roka, oziroma se mu prekine civilna služba ter se ga napoti na služenje preostalega dela vojaškega roka ali nadaljuje s službo v rezervni sestavi.

Državljan, ki odkloni opravljanje civilne službe ali služenje vojaškega roka brez orožja ali se temu očitno izmika, se obravnava kot vojaški obveznik, ki odklanja ali se izmika služenju vojaškega roka.

Določbe četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izvajanje 30-dnevnega usposabljanja za zaščito in reševanje.

Določbe tega zakona o času pošiljanja na služenje vojaškega roka, razen v primeru iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona, odlaganju, prekinitvi, nadaljevanju služenja vojaškega roka ter o tem, kaj se ne šteje v vojaški rok, se smiselno uporabljajo tudi za izvajanje civilne službe.

Državljan iz tega člena ne more ponovno uveljavljati pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

47. člen

Državljan, ki opravi civilno službo, se mora v 15 dneh po izteku civilne službe oziroma usposabljanja zglasiti pri upravnem organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci, ki mu v vojaško knjižico vpiše, da je opravil civilno službo oziroma predpisano usposabljanje in ga izbriše iz vojaške evidence.

Državljana, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, pošlje pristojni upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na 30-dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje v ustrezno izobraževalno organizacijo najpozneje v roku petih let od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, ter ga nato izbriše iz vojaške evidence. Za napotitev, odlaganje, pravice in obveznosti med usposabljanjem za zaščito in reševanje se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo vojaške vaje.

V rok iz prejšnjega odstavka se ne šteje čas odložitve 30-dnevnega usposabljanja na prošnjo državljana. Državljan, ki se na 30-dnevno usposabljanje ne napoti v roku iz prejšnjega odstavka, se izbriše iz vojaške evidence.

Državljan iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se po opravljeni civilni službi oziroma usposabljanju za zaščito in reševanje razporedi v Civilno zaščito ali druge naloge v zaščiti in reševanju.

Državljan, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti, trajno ne more pridobiti dovoljenja za nošenje in posest orožja, niti opravljati pridobitne dejavnosti, ki je povezana z orožjem.

47.a člen

Državljanu na 30-dnevnem usposabljanju za opravljanje nalog zaščite in reševanja se lahko odobri odsotnost zaradi smrti v ožji družini, nudenja nujne pomoči družini in rojstva otroka do tri dni ter en dan za študijske obveznosti. Skupna odsotnost ne sme biti daljša od sedmih dni.

Državljan, ki zaprosi za odsotnost iz prejšnjega odstavka, mora predložiti ustrezno dokazilo. Prošnji se ugodi le, če to omogoča program 30-dnevnega usposabljanja in druge razmere. Število dni in čas koriščenja izredne odsotnosti določi odgovorna oseba organizacije, ki izvaja 30-dnevno usposabljanje. Državljanom, ki so med 30-dnevnim usposabljanjem dali kri kot krvodajalci, se lahko odobri do dva dneva izredne odsotnosti, ne glede na prejšnji odstavek.

Državljanu na 30-dnevnem usposabljanju se usposabljanje prekine:
1. če med usposabljanjem zboli ali se poškoduje, pooblaščeni zdravnik pa ugotovi, da bo predvideno zdravljenje trajalo več kot sedem dni;
2. če je neopravičeno odsoten z usposabljanja več kot 24 ur. Čas odsotnosti se ne šteje v 30-dnevno usposabljanje;
3. če huje krši disciplino.

Državljan iz prejšnjega odstavka se pokliče na nadaljevanje 30-dnevnega usposabljanja za čas, ki mu je ostal do konca usposabljanja, praviloma s prvo naslednjo napotitvijo, vendar najkasneje v treh letih od dneva prekinitve usposabljanja.

Odločbo v zvezi s prekinitvijo 30-dnevnega usposabljanja za opravljanje nalog zaščite in reševanja izda upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na območju katerega se nahaja organizacija, ki izvaja usposabljanje.

48. člen

Nadzor nad izvajanjem nadomestne civilne službe iz 41., 45., 46. in 47.a člena tega zakona opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Vlada Republike Slovenije izda natančnejše predpise o izvajanju nadomestne civilne službe.

VI. DOLŽNOST SLUŽITI V REZERVNI SESTAVI

49. člen

Dolžnost služiti v rezervni sestavi Slovenske vojske velja za vojaške obveznike:
– ki so odslužili vojaški rok;
– ki so po tem zakonu drugače uredili obveznost služenja vojaškega roka.

V rezervni sestavi Slovenske vojske lahko sodelujejo tudi ženske na podlagi njihovega soglasja, če so usposobljene za opravljanje strokovnih in tehničnih del, ki jih določi ministrstvo, pristojno za obrambo.

Dolžnost služiti v rezervni sestavi nastane za moške od dneva odpustitve s služenja vojaškega roka oziroma od dneva, ko so dolžnost služiti vojaški rok uredili drugače in traja do konca koledarskega leta, v katerem vojaški obvezniki dopolnijo 50 let oziroma 60 let starosti, če so rezervni častniki. Ženske lahko sodelujejo v rezervni sestavi v skladu s prejšnjim odstavkom v starosti od 19 do 40 let.

50. člen

Vojaškim obveznikom v rezervni sestavi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, glede na potrebe po popolnitvi Slovenske vojske, določi in sporoči vojni razpored v vojaških enotah oziroma vojaških zavodih ter drugih enotah, ki se popolnjujejo z vojaškimi obvezniki.

51. člen

Dolžnost služiti v rezervni sestavi Slovenske vojske se izvršuje z udeležbo obveznikov na vojaških vajah, tečajih in drugih oblikah vojaškega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: vojaške vaje) ter z izvrševanjem drugih dolžnosti, predpisanih s tem zakonom, oziroma z vpoklicem v vojaško službo v vojno sestavo Slovenske vojske.

Vojaške vaje lahko trajajo skupno za vojake v rezervi in rezervne podčastnike do pet mesecev ter za rezervne častnike do deset mesecev. Polovico skupnega trajanja vojaških vaj se praviloma opravi v prvih desetih letih po odslužitvi vojaškega roka.

Vojaški obveznik je lahko v enem letu poklican na vojaške vaje največ do dveh mesecev.

Na vojaške vaje se ne kliče vojaški obveznik samohranilec, če ima otroka, ki še ni star 15 let.

52. člen

Vojaške vaje se praviloma organizirajo in izvajajo v vojaških enotah oziroma vojaških zavodih ter v organih za notranje zadeve za vojaške obveznike, ki so razporejeni v te organe.

Vojaške vaje, ki trajajo do 24 ur, se praviloma organizirajo in izvajajo izven delovnega časa, med dnevnim ali tedenskim počitkom oseb v rezervni sestavi.

53. člen

Vojaškemu obvezniku v rezervni sestavi se na njegovo prošnjo odložijo vojaške vaje iz naslednjih razlogov:
1. če je bolan, do naslednjega vpoklica po okrevanju;
2. če je iz njegovega gospodinjstva istočasno na vojaške vaje poklicanih dvoje ali več članov ali so nekateri od njih že na vojaških vajah ali služijo vojaški rok, dokler se član oziroma druga polovica članov gospodinjstva ne vrne z vojaških vaj oziroma s služenja vojaškega roka;
3. če ima v času vojaških vaj status študenta, dokler traja takšen razlog, vendar najdlje za eno leto, oziroma če ima v času vojaških vaj neodložljiv izpit, kolokvij ali drugo neodložljivo šolsko obveznost, do naslednjega vpoklica na vojaške vaje;
4. če bi zaradi smrti ali hude bolezni v gospodinjstvu oziroma zaradi naravne ali druge hude nesreče zašlo gospodinjstvo v težak položaj, če bi obveznik odšel na vojaške vaje, dokler traja takšno stanje v gospodinjstvu, vendar najdlje za eno leto;
5. če je bil tik pred odhodom ali med odhodom na vojaške vaje v gospodinjstvu ali v družini smrtni primer, do naslednjega vpoklica na vojaške vaje;
6. če tik pred odhodom ali med odhodom na vojaške vaje pričakuje rojstvo otroka, pa bi zašla njegova družina v težak položaj, če bi obveznik odšel na vojaške vaje, do naslednjega vpoklica na vojaške vaje;
7. če koristi dopust za varstvo in nego otroka.

Zdravstveno sposobnost za vojaško službo iz 1. točke prejšnjega odstavka ugotavljajo zdravstvene organizacije in zdravstveni delavci, pooblaščeni za zdravniške preglede in druge preglede ter preiskave nabornikov.

Določba 3. točke prvega odstavka tega člena se ne uporablja za vojaške vaje do 24 ur, ki se organizirajo v času tedenskega počitka.

54. člen

Vojaške vaje se lahko izjemoma odložijo tudi zaradi neodložljivih službenih potreb, če to zahteva pristojni državni organ, gospodarska družba, zavod ali druga organizacija oziroma delodajalec, pri katerem je zaposlen vojaški obveznik v rezervni sestavi, dokler je takšna potreba, vendar najdlje do naslednjega vpoklica. Vojaške vaje se po tej določbi lahko odložijo tudi na zahtevo športne organizacije zaradi priprav ali udeležbe obveznika na evropskih in svetovnih tekmovanjih ali olimpijskih igrah.

Vojaške vaje se lahko kmetu in drugemu obvezniku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom, izjemoma odložijo zaradi neodložljivih del, če nima zaposlenih delavcev in če v njegovem gospodinjstvu ni drugega pridobitno zmožnega člana oziroma člana, ki je ta dela sposoben opraviti, dokler je takšna potreba, vendar najdlje do naslednjega vpoklica.

Prošnjo za odložitev vojaških vaj je treba vložiti pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, v osmih dneh po prejemu poziva na vojaške vaje. Kdor prosi za odložitev vojaških vaj zaradi razlogov iz 1., 4. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, mora prošnjo vložiti takoj, ko nastane razlog za odložitev.

55. člen

(črtan)

56. člen

Vojaški obveznik v rezervni sestavi, pri katerem je prišlo v zdravstvenem stanju do spremembe, ki vpliva na njegovo sposobnost za vojaško službo, je lahko na lastno prošnjo ali na poziv upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ali vojaškega organa poslan na zdravniški pregled, da se oceni njegovo sposobnost za vojaško službo.

Sposobnost za vojaško službo obveznika iz prejšnjega odstavka ocenjuje pristojna naborna komisija v skladu z določbami tega zakona o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti nabornikov za vojaško službo.

57. člen

Ministrstvo, pristojno za obrambo, izda natančnejše predpise o vpoklicu oseb v rezervni sestavi na vojaške vaje in odložitvi vojaških vaj, o organiziranju vojaško strokovnega usposabljanja, o načinu določanja vojnega razporeda vojaškim obveznikom in o izdajanju osebne vojaške opreme vojaškim obveznikom ter o njenem hranjenju, koriščenju, vzdrževanju in vračanju.

VII. POTOVANJE IN BIVANJE VOJAŠKIH OBVEZNIKOV V TUJINI

58. člen

Nabornik, ki namerava potovati v tujino, da bi tam začasno prebival dlje kot tri mesece ali da bi tam stalno prebival, si mora preskrbeti dovoljenje upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

Organ iz prejšnjega odstavka naborniku ne sme dovoliti potovanja in začasnega bivanja v tujini, če je naborniku vročen poziv za vojaško službo, in ne z rokom, ki bi veljal dlje kot do konca meseca septembra v letu, v katerem nabornik dopolni 27 let.

Dovoljenje za potovanje za stalno bivanje v tujini se izda naborniku, ki odhaja v tujino, da bi tam stalno živel.

Naborniku, ki prebiva v tujini, se lahko izda dovoljenje za začasno ali stalno bivanje v tujini oziroma za podaljšanje bivanja v tujini pod pogoji, predpisanimi v drugem odstavku tega člena. Dovoljenje se izda iz opravičenih razlogov (zaposlitev, šolanje, zdravljenje, reševanje neodložljivih družinskih vprašanj in drugi podobni razlogi), če bi nabornik ali njegovi družinski člani zaradi neizdanega dovoljenja zašli v težak materialni ali drug neugoden položaj.

59. člen

Dovoljenje za bivanje oziroma za podaljšanje bivanja v tujini po četrtem odstavku prejšnjega člena izda naborniku, ki prebiva v tujini, diplomatsko oziroma konzularno predstavništvo (v nadaljnjem besedilu: diplomatsko predstavništvo), pri katerem je v vojaški evidenci. Dovoljenje za bivanje oziroma za podaljšanje bivanja v tujini z veljavnostjo dlje kot do konca septembra koledarskega leta, v katerem nabornik dopolni 27 let, sme izdati diplomatsko predstavništvo samo po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za obrambo.

Diplomatsko predstavništvo mora v enem mesecu po izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka obvestiti upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, o vsakem naborniku, ki mu je izdalo dovoljenje za bivanje oziroma za podaljšanje bivanja v tujini, in za koliko časa mu je to bivanje dovoljeno oziroma podaljšano.

60. člen

Vojaški obveznik v rezervni sestavi sme potovati v tujino in tam začasno ali stalno bivati, razen če mu je bil vročen poziv za vojaško službo.

Če obstaja katerikoli razlog iz prejšnjega odstavka, se po predpisih, ki urejajo izdajanje potnih listin, šteje, da interesi obrambe države zahtevajo, da se osebi v rezervni sestavi ne izda potna listina oziroma ne podaljša rok njene veljavnosti ali ne izda vizum oziroma da se potna listina odvzame ali vizum razveljavi.

61. člen

Nabornik ali vojaški obveznik v rezervni sestavi, ki odpotuje v tujino na stalno ali začasno bivanje dlje kot za eno leto, se mora priglasiti diplomatskemu predstavništvu zaradi vpisa v vojaško evidenco v 15 dneh po prihodu v tujino.

Nabornik, ki stalno ali začasno biva v tujini v letu, v katerem dopolni 17 let, se mora v tem koledarskem letu priglasiti diplomatskemu predstavništvu zaradi vpisa v vojaško evidenco.

Diplomatsko predstavništvo mora v enem mesecu po vpisu nabornika v vojaško evidenco iz prejšnjega odstavka obvestiti o tem ministrstvo, pristojno za obrambo.

Nabornik, ki začasno biva v tujini, se mora vrniti do poteka roka, ki mu je dovoljen za začasno bivanje v tujini. V 15 dneh po prihodu se mora priglasiti upravnemu organu, pristojnem za obrambne zadeve, zaradi nabora oziroma napotitve na služenje vojaškega roka.

62. člen

Potovanje v tujino in bivanje v tujini vojakov in vojaških obveznikov v rezervni sestavi, dokler opravljajo vojaško službo, urejajo predpisi, ki urejajo službo v Slovenski vojski.

VII.a OPUSTITEV IZVAJANJA DOLOČENIH SESTAVIN VOJAŠKE DOLŽNOSTI V MIRU TER NJIHOVA PONOVNA UVEDBA

62.a člen

Zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave nabornikov in nabor se prenehajo izvajati v miru najkasneje do 31. 12. 2003.

Napotitve na služenje vojaškega roka, na opravljanje nadomestne civilne službe oziroma na usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije v miru, se izvajajo najdalj do 30. 6. 2004.

Obvezno služenje v rezervni sestavi in 30-dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje državljanov v miru, ki jim je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, se preneha izvajati 31. 12. 2010.

62.b člen

Ne glede na prejšnji člen se v miru vodi vojaška evidenca v skladu s tem zakonom.

Vpis vojaških obveznikov v vojaško evidenco iz prejšnjega odstavka se izvede na podlagi podatkov uradne evidence o državljanih. Po vpisu v vojaško evidenco upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, seznani vojaškega obveznika z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika praviloma v koledarskem letu, ko dopolni 18 let.

Vojaškega obveznika, ki je na podlagi strokovnega mnenja pristojne zdravstvene organizacije oziroma drugega pristojnega organa o telesni ali psihični prizadetosti vojaškega obveznika očitno nesposoben za vojaško službo, se po prenehanju izvajanja nabora ne vpiše v vojaško evidenco.

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se iz evidence izbriše vojaške obveznike, ki so že vpisani v vojaško evidenco.

Po prenehanju izvajanja obveznega služenja vojaškega roka oziroma nadomestne civilne službe, vojaški obvezniki v miru niso dolžni pridobiti dovoljenja upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, za začasno ali stalno bivanje v tujini.

Po izteku rokov iz prejšnjega člena upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, izvajajo priprave za ponovno uvedbo ocenjevanja zdravstvene sposobnosti za vojaško službo, nabora, napotitev na služenje vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in za popolnjevanje Slovenske vojske s pripadniki rezervne sestave.

Po prenehanju izvajanja nabora po tem zakonu se vojaška knjižica izda vojaškemu obvezniku ob prvem vpoklicu v vojaško službo.

62.c člen

Ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo vojakov na služenju vojaškega roka, po prenehanju izvajanja nabora po tem zakonu, izvajajo komisije, ki jih imenuje minister, pristojen za obrambo, v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo.

Ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo vojaških obveznikov v rezervni sestavi, po prenehanju izvajanja nabora po tem zakonu, izvajajo komisije iz prejšnjega odstavka na podlagi zdravstvene dokumentacije, ki jo predloži vojaški obveznik skupaj z zahtevo za ponovno oceno.

62.č člen

Po 30. 6. 2004 oziroma po prenehanju izvajanja obveznega služenja vojaškega roka po tem zakonu se v skladu z možnostmi in potrebami Slovenske vojske omogoči služenje vojaškega roka naborniku na podlagi prostovoljne odločitve. Služenje vojaškega roka je enako dolžini in obsegu predhodnega temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja, ki ga morajo opraviti kandidati za poklicno opravljanje vojaške službe brez odsluženega vojaškega roka v skladu z zakonom.

Vojak iz prejšnjega odstavka ima med prostovoljnim služenjem vojaškega roka pravico do prejemkov, povračil, izredne odsotnosti ter drugih pravic in dolžnosti, kot jih ta zakon določa za služenje vojaškega roka. Prostovoljno služenje vojaškega roka se všteva v pokojninsko dobo.

Sposobnost za vojaško službo nabornikov iz tega člena ocenjuje komisija iz prejšnjega člena.

Vojak, ki je prostovoljno odslužil vojaški rok, ima prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski oziroma pri sklenitvi pogodbe o prostovoljnem služenju v rezervni sestavi Slovenske vojske.

Vlada Republike Slovenije določi višino prejemkov, povračil, pogoje za izredno odsotnost in način uresničevanja drugih pravic vojakov med prostovoljnim služenjem vojaškega roka.

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za ženske.

62.d člen

Ne glede na določbe 62.a člena tega zakona lahko vojaški obvezniki uveljavljajo ugovor vesti vojaški dolžnosti v skladu s tem zakonom.

Državljana, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti kot nabornik, se po preteku roka iz drugega odstavka 62.a člena tega zakona izbriše iz vojaške evidence, ko mu je ugovor priznan oziroma najkasneje po koncu koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let.

Državljana, ki je pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti uveljavil kot pripadnik rezervne sestave, se izbriše iz evidence po opravljenem 30-dnevnem usposabljanju za zaščito in reševanje, po 31. 12. 2010 pa po priznani pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

Državljane iz drugega in tretjega odstavka tega člena se po izbrisu iz vojaške evidence vpiše v evidenco Civilne zaščite.

62.e člen

Odločitev o ponovni uvedbi izvajanja zdravniških in drugih pregledov ter psiholoških preiskav, nabora, napotitve na služenje vojaškega roka oziroma na opravljanje nadomestne civilne službe in obveznega služenja v rezervni sestavi sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja v skladu z zakonom.

Po sprejemu odločitve iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo 1., 3., 5., 6., 7. in 8. točka prvega odstavka 31. člena, drugi in tretji odstavek 33. člena, drugi in tretji odstavek 51. člena, drugi odstavek 52. člena in 2., 3., 5. ter 7. točka prvega odstavka 53. člena tega zakona.

VIII. POSTOPEK IN POZIVANJE VOJAŠKIH OBVEZNIKOV

63. člen

Odločbo v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti izda upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki izdaja tudi odločbe v zvezi z ureditvijo služenja vojaškega roka za vse vojake v enotah in zavodih na območju, za katerega je krajevno pristojen.

Pritožba zoper odločbo, izdano v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti, ne zadrži izvršitve odločbe, razen če ta zakon ne določa drugače.

O pritožbi zoper odločbo organa iz prvega odstavka tega člena, naborne komisije ali diplomatskega predstavništva, odloča ministrstvo, pristojno za obrambo.

Za odločbe in druge sklepe, potrdila in druge akte, za prošnje, pritožbe in druge vloge ter za priloge teh aktov oziroma vlog v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti se ne plačujejo takse.

64. člen

Vojaški obveznik, ki ga pristojni organ pokliče v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti, se mora priglasiti določenemu organu v kraju in v času, ki sta navedena v posamičnem ali splošnem pozivu, in vzeti s seboj stvari ter listine, ki so določene v pozivu.

Posamični poziv, razen poziva za mobilizacijo ali za poskusno mobilizacijo, se pošlje vojaškemu obvezniku najpozneje 30 dni pred dnem, ki je določen za začetek obveznosti, zaradi katere je poklican. Posamičen poziv se lahko izjemoma pošlje vojaškemu obvezniku v krajšem roku tudi, če je to potrebno zaradi zagotavljanja pripravljenosti Slovenske vojske.

65. člen

Vojaški obveznik, ki je poklican v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti, ima pravico do povračila stroškov za prevoz z javnimi prometnimi sredstvi, za nastanitev in hrano. Višino povračil določi ministrstvo, pristojno za finance.

Vojaškemu obvezniku, ki je v delovnem razmerju, pripada med izvrševanjem vojaških dolžnosti nadomestilo v višini osebnega dohodka, ki bi ga prejel, če bi delal.

Vojaškemu obvezniku, ki prejema pokojnino ali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, pripada pokojnina oziroma denarno nadomestilo tudi med izvrševanjem vojaških dolžnosti.

Vojaškemu obvezniku, ki z osebnim delom opravlja samostojno dejavnost, pripada med izvrševanjem vojaških dolžnosti denarno nadomestilo izgubljenega zaslužka, katerega višino določa Vlada Republike Slovenije.

Pravice iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena pripadajo vojaškemu obvezniku med izvajanjem naborne dolžnosti in dolžnosti služenja v rezervni sestavi. Obveznik, ki ni zaposlen in ki ne dobiva denarnega nadomestila zaradi začasne brezposelnosti oziroma ne pridobiva dohodka na kakšen drug način, ima med izvajanjem vojaških dolžnosti pravico do denarnega nadomestila v višini, ki ga določi Vlada Republike Slovenije.

IX. KAZENSKE DOLOČBE

66. člen

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek vojaški obveznik:
1. če na posamičen ali splošen poziv pristojnega organa brez opravičenega razloga ne pride ob določeni uri na določen kraj zaradi vpisa v vojaško evidenco, na zdravniški ali drug pregled oziroma preiskavo, na nabor, na služenje vojaškega roka, na vojaške vaje ali kakšno drugo vojaško obveznost, na katero je klican s posamičnim ali splošnim pozivom pristojnega organa (peti in šesti odstavek 7. člena, prvi odstavek 12. člena, prvi odstavek 51. člena, prvi odstavek 64. člena);
2. če potem, ko se je odzval pozivu, samovoljno predčasno zapusti zdravniški ali drug pregled oziroma preiskavo, nabor ali vojaške vaje (prvi odstavek 12. člena, prvi odstavek 51. člena);
3. če odpotuje v tujino ali ostane v tujini brez dovoljenja pristojnega organa (prvi in četrti odstavek 58. člena);
4. če odpotuje v tujino v nasprotju s 60. členom tega zakona;
5. če se ne priglasi diplomatskemu predstavništvu zaradi vpisa v vojaško evidenco v skladu s prvim in drugim odstavkom 61. člena tega zakona.

Z denarno kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek tudi državljan, ki samovoljno zapusti organizacijo, v kateri opravlja civilno službo oziroma, če se ne odzove na 30-dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje ali če tako usposabljanje samovoljno zapusti (prvi in tretji odstavek 41. člena, drugi odstavek 47. člena).

67. člen

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek vojaški obveznik:
a1. če upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ne obvesti, kje lahko pridobi podatke oziroma jih sam ne priskrbi (prvi odstavek 9. člena);
1. če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu nastalih sprememb iz 10. člena;
2. če odnese vojaško knjižico iz države, jo uniči ali odsvoji (četrti odstavek 11. člena);
3. če se po opravljeni civilni službi oziroma usposabljanju za zaščito in reševanje ne zglasi pri pristojnem organu v skladu s prvim odstavkom 47. člena;
4. če ne pride k sporočitvi vojnega razporeda ali če ne prinese s seboj osebne in druge vojaške opreme, kadar je to določeno s pozivom pristojnega organa (50. člen, prvi odstavek 64. člena);
5. če se ne priglasi pristojnemu organu v skladu s četrtim odstavkom 61. člena tega zakona.

68. člen

Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik:
1. če med opravljanjem civilne službe sklene delovno razmerje ali opravlja z osebnim delom pridobitno dejavnost (šesti odstavek 41. člena);
2. če opravlja pridobitno dejavnost, ki je povezana z orožjem, čeprav je uveljavil pravico do ugovora vesti (peti odstavek 47. člena).

69. člen

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. če na zahtevo pristojnega organa ne da podatkov o kraju stalnega in začasnega prebivališča, o šolski izobrazbi, o sklenitvi in prenehanju zaposlitve, o pridobitvi strokovnih kvalifikacij, o zdravstvenem stanju in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za ocenitev njihove sposobnosti za vojaško službo in določitev rodu, službe ali dolžnosti v Slovenski vojski (prvi odstavek 9. člena);
2. če ne zagotovi možnosti nastanitve, prehrane in drugih pogojev za delo državljanov, ki opravljajo civilno službo oziroma, če ne določi odgovorne osebe za organiziranje in nadzor dela oziroma, če ne nadzoruje dela državljanov, ki opravljajo civilno službo (drugi odstavek 41. člena).

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

70. člen

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa:
1. če na zahtevo pristojnega organa ne da podatkov o kraju stalnega in začasnega prebivališča, o šolski izobrazbi, o sklenitvi in prenehanju zaposlitve, o pridobitvi strokovnih kvalifikacij, o zdravstvenem stanju in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za ocenitev njihove sposobnosti za vojaško službo in določitev rodu, službe ali dolžnosti v Slovenski vojski (prvi odstavek 9. člena);
2. če pristojnemu organu v predpisanem roku ne sporoči spremembe osebnih podatkov ali stanj vojaških obveznikov, do katerih je prišlo zaradi odločitve državnega organa (drugi odstavek 9. člena).

Zakon o vojaški dolžnosti – ZVojD (Uradni list RS, št. 18/91) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

71. člen

(črtan)

72. člen

(črtan)

73. člen

(črtan)

74. člen

(črtan)

75. člen

(črtan)

76. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti – ZVojD-A (Uradni list RS, št. 74/95) vsebuje tudi naslednje določbe:

38. člen

Določbe tega zakona o napotitvi na služenje vojaškega roka, odlaganju in prekinitvi vojaškega roka, pravicah in obveznostih med služenjem vojaškega roka, o služenju v rezervni sestavi, vojaških vajah, odlaganju vaj in pozivanju se smiselno uporabljajo tudi za usposabljanje vojaških obveznikov za naloge v rezervni sestavi policije, pri čemer upravne zadeve opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Minister, pristojen za notranje zadeve, predpisuje programe usposabljanja iz prejšnjega odstavka ter ureja druge pogoje za izvajanje usposabljanja.

Vojaški obvezniki, ki so opravili usposabljanje iz prvega odstavka tega člena, se praviloma razporedijo v rezervno sestavo policije.

39. člen

Zdravstveno sposobnost za vojaško službo ugotavljajo zdravniki, ki so pooblaščeni v skladu s tem zakonom.

40. člen

V vseh določbah zakona se besedilo “republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve” nadomesti z besedilom “ministrstvo, pristojno za obrambo” v ustreznem sklonu, besedilo “republiški upravni organ” z besedo “ministrstvo” v ustreznem sklonu, besedilo “upravni organ občine, pristojen za obrambne zadeve” pa z besedilom “upravni organ, pristojen za obrambne zadeve” v ustreznem sklonu.

V vseh določbah zakona se besede “Predsedstvo Republike Slovenije” nadomestijo z besedami “Predsednik Republike Slovenije”, besedilo “Izvršni svet Republike Slovenije” pa se nadomesti z besedami “Vlada Republike Slovenije” v ustreznem sklonu.

V vseh določbah zakona se črtajo besede “neposredna vojna nevarnost”, “rezervni vojaški uslužbenec”, “zveza rezervnih vojaških častnikov” in beseda “gojenec”, besedi “oborožene sile” se nadomestita z besedama “Slovenska vojska” v ustreznem sklonu, beseda “podjetje” pa z besedama “gospodarska družba” v ustreznem sklonu.

41. člen

Čas, ki so ga gojenci vojaških šol pred 25. 6. 1991 prebili v vojaški šoli, se šteje za vojaški rok. V vojaški rok se ne šteje prvo leto šolanja na srednji vojaški šoli.

Vojaški obvezniki iz prejšnjega odstavka, ki niso odslužili vojaškega roka v dolžini, določeni s tem zakonom, se pošljejo na doslužitev, če jim je do konca vojaškega roka ostalo več kot 30 dni.

42. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaški dolžnosti – ZVojD-B (Uradni list RS, št. 86/2002) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

28. člen

Pristojnosti v zvezi z določanjem služb in organizacij, v katerih se opravlja nadomestna civilna služba po tem zakonu, prevzame ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, od ministrstva, pristojnega za upravo, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. V enakem roku prevzame nadzor nad izvajanjem nadomestne civilne službe in 30-dnevnega usposabljanja za zaščito in reševanje po tem zakonu, od ministrstva, pristojnega za upravo, inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Upravni postopki v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti in ugovora vesti vojaški dolžnosti ter inšpekcijski postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po določbah, ki so veljale pred uveljavitvijo tega zakona.

29. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 200-11/90-3/38

Ljubljana, dne 29. novembra 2002.

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.

napredno iskanje