arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
Portret (Zaplana, 11. februar 2006)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Predsednik dr. Drnovšek o slovensko-madžarskih odnosih, Iraku in JV Evropi

Budimpešta - Madžarska, 02/18/2003  |  intervju


Pogovor predsednika dr. Drnovška za madžarsko Nacionalno televizijo MTV 1 ob uradnem obisku na Madžarskem (neavtoriziran zapis)



Vprašanje – urednik Laszlo Kovacz: Gospod predsednik, tokrat ste prvič v vlogi predsednika na Madžarskem. Kot predsednik vlade ste bili šestkrat. Na nek način ste del slovenske zgodovine, zgodovine slovensko-madžarskih odnosov. Kako ocenjujete bilateralne odnose?

Predsednik dr. Drnovšek: Res je. To je moj prvi uradni obisk na Madžarskem, prvi v novi funkciji. Srečal sem se pa že prej večkrat z vsemi predsedniki vlad v prejšnjem desetletju, začenši s predsednikom vlade Antalom, Hornom, Orbanom, včeraj tudi z gospodom Medgyessyem. Gradili smo naše odnose celo desetletje na najboljši možen način, vedno v zelo prijateljskih okvirih, vedno smo poudarjali pozitivne elemente našega sodelovanja in ves čas smo imeli skupne cilje. Naše današnje odnose lahko označim kot izjemno dobre, zelo prijateljske in prepričan sem, da je to zelo dobra osnova za sodelovanje v prihodnosti, tudi v okviru EU, ko bomo člani in bomo najbrž velikokrat na skupnih pozicijah.

Vprašanje: V Sloveniji bo 23. marca referendum o vstopu Slovenije v EU in Nato. Kako ocenjujete perspektive v evroalantskih organizacijah, predvsem zdaj, ko so tudi one, zaradi iraške krize v napetih odnosih?

Dr. Drnovšek: Sedanji trenutek v mednarodnih odnosih je res precej zapleten. Že dolgo ni bilo takšne krize v glavnih institucijah svetovne ureditve - Varnostni svet, OZN, EU Nato - in na teh institucijah pravzaprav temelji mir in stabilnost današnjega sveta. Zato se mi zdi zelo pomembno, da bi se vsi tega zavedali in da bi le vsak stopil navsezadnje tudi kakšen korak nazaj, da bi prišlo do nekega konsenza o tem ključnem vprašanju in da se ohrani delovanje teh institucij tudi vnaprej. Ne sme več prihajati do razpok v EU in v Nato. To bi lahko pustilo posledice za prihodnost in postavilo marsikatero vprašanje, na katerega bi težko odgovorili. Nimamo pravzaprav nadomestila za te institucije. Pomembno se je tega zavedati in napraviti tiste potrebne korake, ki bodo ohranili elemente svetovne stabilnosti. Upam, da bo dovolj zavedanja in zrelosti za to in da bomo skupno prispevali, v okviru teh institucij k temu, da bo svet bolj stabilen in bolj varen.

Vprašanje: Slovenija se je pridružila t.im pismu osmerice, kjer so bodoče nove članice EU podprle ZDA, da se realizira resolucija 1441. Kateri so bili motivi Slovenije, da se temu priključi?

Dr. Drnovšek: To je bila skupna izjava zunanjih ministrov te skupine. Mislim, da se pred nas postavlja, zlasti pred države kandidatke za članstvo v EU in Nato izbira, ki ni dobra in lahko bi celo rekel, ki ni primerna. Da moramo izbirati na eni strani med ZDA in na drugi med našimi evropskimi zavezniki, je slaba izbira in tega bi se morali zavedati tako v ZDA, kot tudi v evropskih državah. V svojih nastopih sem dosledno poudarjal, da je to izbira, ki jo odklanjamo, ki je ne želimo. Želimo imeti še naprej strateške partnerske odnose tako z ZDA, kot z našimi evropskimi prijatelji, zavezniki. Tja vstopamo kot člani in zato prvenstveno opozarjamo na to, da je potrebno najti rešitev za medsebojne odnose in skupen pristop in ne poglabljati delitev in ne siliti, tudi drugih evropskih držav kandidatk, v takšno opredeljevanje. Jaz imam stališče do iraškega vprašanja in mislim, da je potrebno Irak razorožiti, da mora VS vztrajati pri tem. Zdi se mi v redu včerajšnja deklaracija EU, ki pravi, da je vojna zadnje možno sredstvo za to. Vendar kljub vsemu poudarja, da mora mednarodna skupnost stati skupaj za tem in dejansko doseči razorožitev Iraka. Na tej osnovi bi se po mojem mnenju lahko vsi dogovorili in to je že nekakšen kompromis, nekakšna konvergenca bolj različnih stališč. Mislim, da bi bilo potrebno nehati z delitvijo in z grupiranjem držav, češ, eni so na tej strani, drugi so na drugi strani. Moramo iskati stične točke in ne več delitev.

Vprašanje: Z vstopanjem v EU bomo imeli vsi Schengensko mejo proti tistim delom Balkana in JV Evrope, ki so bili sestavni del bivše Jugoslavije, predvsem Hrvaška. Kako vidite razvoj regionalnega sodelovanja v tej situaciji?

Dr. Drnovšek: Predvsem mi upamo, da ta meja ne bo dolgoročna meja in da se bodo države JV Evrope, predvsem države bivše Jugoslavije še naprej konsolidirale in da imajo tudi one evropsko perspektivo, da se bodo v nekem času tudi priključile EU. Mislim, da jim je potrebno to perspektivo ohranjati, jo vzdrževati in v vmesnem času čimbolj sodelovati z njimi, pomagati. Schengenska meja ne sme biti neka železna zavesa, temveč moramo, ne glede na to, vzpostavljati, ohranjati in razvijati sodelovanje z državami JV Evrope, krepiti gospodarsko in politično sodelovanje in pomagati pri rekonstrukciji. Slovenija precej sodeluje s temi državami in tudi veliko investira. Naša podjetja so med največjimi investitorji v JV Evropi. Mislimo s takšno politiko nadaljevati tudi v prihodnje, ko bomo člani EU tudi zagovarjati postopno pridruževanje teh držav EU.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani