Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji
Ljubljana, 09/26/2007 | sporočilo za javnost
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes prejel "peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji", ki jo je do sedaj podpisalo 438 podpisnikov, novinarjev v slovenskih medijih javnega obveščanja.
Pošiljatelji peticije so predsednika Republike Slovenije obvestili, da so kritični dokument poslali na več kot 300 naslovov v tujini, med drugim tudi državnim voditeljem držav članic Evropske unije, mednarodnim organizacija in številnim drugim medijem.
Podpisniki ugotavljajo, da razmere v številnih medijih kažejo, da se v zadnjih nekaj letih pritiski na novinarsko svobodo krepijo. Dodajajo da je peticija sicer uperjena zoper sedanjo vlado, njeno opozorilo in sporočilo pa velja vsem političnim silam in lastnikom medijev v državi.
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se je seznanil z vsebino peticije in seznamom podpisnikov. Predsednik je mnenja in to je tudi sam že večkrat javno poudaril, da kakršnokoli omejevanje svobode izražanja in poseganje v avtonomnost dela novinarjev pomeni poseganje v temeljna načela demokracije.
Besedilo peticije:
PETICIJA ZOPER CENZURO IN POLITIČNE PRITISKE NA
NOVINARJE V SLOVENIJI
Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode.
Po volitvah 2004 je začela desnosredinska vlada trgovati z državnimi deleži v večjih slovenskih podjetjih, ki so bila solastniki medijev. S spremembami kapitalske sestave je omogočila zamenjavo večine predsednikov uprav, članov nadzornih svetov in urednikov večine osrednjih slovenskih medijev. S tem je v njih vzpostavila neformalno in vplivno piramido odločanja. Novi direktorji in uredniki ne spoštujejo novinarske avtonomije in cenzurirajo novinarske vsebine, ki so kritične do oblasti.
Vmešavanje vlade in vladajoče stranke SDS v medije je 12. junija 2007 v pismu priznala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem.
Vladajoča koalicija je s pomočjo parlamentarne večine sprejela tudi novi zakon o RTV Slovenija, ki je v praksi okrepil nadzor vladajočih struktur nad javnim radiem in televizijo.
Cenzura v slovenskih medijih ima več pojavnih oblik. Prva se nanaša na vsebinske popravke člankov brez avtorjevega soglasja. Drugič, tudi naročeni članki pogosto niso objavljeni, običajno brez tehtnega pojasnila. Tretja oblika je omejevanje poročanja o nekaterih politično občutljivih temah in prepoved dostopa vladi nevšečnim mnenjskim voditeljem do določenih medijev. Novinarjem odpovedujejo delovna razmerja, jih degradirajo, jim odvzemajo delovna področja, jih premeščajo, diskriminirajo in šikanirajo.
Protestu se pridružujemo tudi novinarji v medijih, ki niso pod vplivom vlade, novinarji, ki pišemo za tuje medije, in tisti, ki smo zaradi nevzdržnih pritiskov zapustili novinarski poklic, se upokojili ali si poiskali službo v drugih medijih.
Pismo z vsebino, ki se nanaša na cenzuro in vladne pritiske zoper novinarje, so že prejeli predsedniki držav, parlamentov in vlad vseh članic Evropske unije, številne nevladne organizacije in medijske ustanove po svetu.
Prvega januarja 2008 bo Slovenija prevzela predsedovanje Evropski uniji. Kakšno bo sporočilo državljanom Evropske unije, če ji predseduje država, v kateri so pritiski na novinarje vse bolj samoumevni in v kateri se krepi avtoritarni način vladanja na račun demokracije in medijske svobode? Predsedovanje take države utegne biti skrb vzbujajoč znak za sedanjost, še bolj pa za prihodnost Evropske unije.
V Ljubljani, 10. septembra 2007