Predsednik dr. Drnovšek o drugem delu načrta za Kosovo
Ljubljana, 11/02/2005 | sporočilo za javnost, izjava
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je na današnji novinarski konferenci govoril o drugem delu načrta za Kosovo (nelektoriran zapis):
Predsednik dr. Drnovšek: Lepo pozdravljeni. Včeraj sem, kot veste, posredoval drugi del predloga za rešitev kosovskega vprašanja. Predlog sem naslovil prvenstveno na patriarha srbske pravoslavne cerkve glede na to, da je tista specifična rešitev, ki sem jo predlagal v svojem prvem predlogu, namenjena ravno največjim srbskim verskim spomenikom na Kosovu. Svoj prvotni predlog sem razdelal in konkretno predstavil rešitve oziroma svoje predloge za to, kako si predstavljam, da bi rešili oziroma opredelili poseben status srbskih cerkvenih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov na Kosovu.
Po moji oceni imajo Srbi dva temeljna interesa na Kosovu, dve temeljni vprašanji, ki jih je treba razrešiti. Prva je, kako zagotoviti varnost srbski manjšini in kako ji zagotoviti ustrezno visoko stopnjo avtonomije in ustrezne lokalne samouprave, kot tudi ustrezne participacije v parlamentu Kosova in vladi Kosova. Drugi, po moji oceni temeljni interes srbske strani, pa je ravno ta, ki sem ga z včerajšnjim predlogom, pismom skušal posebej predstaviti oziroma prikazati po moji oceni najboljše možne rešitve. Za srbske cerkvene zgodovinske objekte torej predlagam poseben eksteritorialni status, kar pomeni, da bi o teh objektih in tudi na zemljiščih okrog njih, skratka, vse tisto, kar pripada tem objektom, da bi zanje še naprej veljali srbski zakoni, da bi bila to še naprej, če tako rečem, Srbija.
Predlagam tudi, da se uredi vprašanje lastništva teh zemljišč. Skozi stoletja je bila srbska pravoslavna cerkev lastnik teh zemljišč in mislim, da je prav, da jih dobi nazaj. Predlagam tudi ustrezno brezcarinsko cono za te objekte oziroma teritorije okrog njih in predlagam spremembo v dosedanji politiki vračanja Srbov na Kosovo. Namreč, do zdaj je veljalo pravilo, da naj bi se srbski begunci s Kosova vračali na svoje domicile, torej točno tja, kjer so prej stanovali, kjer so se velikokrat čutili ogrožene in se zato tudi izselili, zato se mi zdi bolj realistično, da se jim omogoči in tudi z ustreznimi sredstvi podpre vračanje na tista območja, ki so bolj homogena. V tem okviru tudi na območja okrog teh glavnih, jaz predlagam pet glavnih zgodovinskih verskih spomenikov, torej da se omogoči vračanje Srbov na ta območja. Zdi se mi, da bi takšna rešitev bistveno bolje reševala interese Srbov kot pa dosedanja politika vračanja beguncev, za katero ocenjujem, in to ne samo jaz, da je neuspešna, neučinkovita in da dejanskega vračanja sploh ni, tako da se dejanski položaj srbske manjšine iz leta v leto slabša. In če bi veljala status quo situacija, da še nekaj časa ne bi bilo nobenih sprememb, da ne bi bilo politične rešitve kosovskega vprašanja, potem sem prepričan, da bi bilo v nekem obdobju, npr. v naslednjih petih letih, še manj Srbov na Kosovu, da bi bil položaj srbske manjšine še slabši, kot je danes.
Zato mislim, da so te rešitve tudi v interesu Srbov in Srbije in ne samo albanske strani. Mislim, da je skupen predlog, prvi in drugi, uravnotežen in da na najboljši možen način rešuje tako interese Albancev na Kosovu kot tudi interese Srbov na Kosovu. Če bi ga mednarodna skupnost podprla in ga potem v dogovoru z obema stranema tudi uveljavila, bi se sama razbremenila tega problema. Vemo, da so tam bistvene mednarodne sile, vemo, da gredo velika sredstva v ohranjanje situacije na Kosovu, ohranja pa se situacija, ki je slaba in ki se že šest let ni izboljšala, ampak se je poslabšala. Obe strani, tako Srbija kot tudi Kosovo, bi se tudi razrešili tega bremena, te hipoteke iz preteklosti in se lahko usmerili v svoj razvoj, v evropsko perspektivo. In tudi celotno območje bi postalo bolj stabilno in bi se lahko priključevalo Evropski uniji. V tem je tudi naš interes. Zato sem tudi sam posegel v to vprašanje, ker smo zainteresirani, da pride do stabilnih rešitev v regiji in da se celotna regija usmeri tja, kjer mislimo, da je najbolje, torej v smeri Evropske unije. Hvala lepa.
Vprašanje: Koliko delov ima vaš predlog, ker ste rekli, da je to drugi del?
Predsednik dr. Drnovšek: Dva dela.
Vprašanje: Se je morda srbska stran, srbska pravoslavna cerkev že odzvala?
Predsednik dr. Drnovšek: Ni še, tudi ne pričakujem takojšnjega odziva. Vem, da danes zaseda sinoda srbske pravoslavne cerkve, skratka, da so zbrani, če tako rečem, vsi njihovi škofje, celotno vodstvo pravoslavne cerkve. Vem, da obravnavajo tudi situacijo na Kosovu in zaradi tega sem tudi poizkusil svoj predlog posredovati že pred tem, torej že včeraj, tako da ga imajo tudi na mizi. Vendar ne pričakujem tako hitrega odziva in najbrž bo še potrebno nekaj časa, upam, da ne veliko, da stvari do konca dozorijo.
Vprašanje: Ali mislite, da bo tudi predstavnik Združenih narodov upošteval vaše predloge?
Predsednik dr. Drnovšek: Nov predstavnik Združenih narodov je bil imenovan, mislim da, včeraj, Ahtisari. In seveda sem predlog posredoval tudi njemu oziroma takoj po imenovanju, po formalnem imenovanju.
Vprašanje: Je bil kakršen koli odziv v štirinajstih dneh od vašega prvega predloga?
Predsednik dr. Drnovšek: Odzivi so različni, odzivi prihajajo ves čas.
Vprašanje: Kaj pa razen iz Prištine in Beograda in iz Evropske unije?
Predsednik dr. Drnovšek: Kot veste, sem tudi njim posredoval ta predlog, kontaktni skupini šestih držav, ki je že v preteklosti bila najbolj angažirana na Kosovu, tudi Evropski uniji, OZN, vendar formalna pogajanja oziroma formalni postopki bodo stekli zdaj, ko je bil imenovan predstavnik OZN in tudi, ko se tudi formira tista ekipa okrog njega. V tisti ekipi naj bi sodelovali tudi predstavniki kontaktne skupine in pričakujem, da se bo zdaj ta proces začel hitreje odvijati. Tako da formalni odzivi lahko pridejo šele od zdaj naprej.
Vprašanje: Ali se ne bojite, da bo to postal vzorec reševanja problemov v ostalih državah? Mislim na Makedonijo, Srbijo in Vojvodino. Ne govorim o meji med Makedonijo in Srbijo oziroma Kosovim, ampak da bo to postal vzorec reševanja znotraj Makedonije, da se lahko nekaj podobnega zgodi. Ali pa se lahko nekaj podobnega zgodi z madžarsko manjšino naprimer?
Predsednik dr. Drnovšek: Mislim, da je situacija na Kosovu precej specifična in ima svojo zgodovino, ki je tudi specifična. Vemo, da je bilo že kar precej napetosti, spopadov in žrtev. Situacija v Makedoniji je dokaj zapletena vendar drugačna. Makedonija se je v veliki meri že konsolidirala. Vemo, da z ustreznim sporazumom, z ustreznim ravnotežjem med obema narodnostnima skupnostima. Tisti bistveni element celotnega dogovora je, da meja med Kosovom in Makedonijo ostaja nespremenjena, da mednarodna skupnost garantira, da se ta meja ne bo spreminjala. To je zelo bistven element stabilnosti v celotni regiji. S tem je seveda zaprto vsako vprašanje okrog Makedonije. Makedonija ostaja v svoji sedanji obliki, v svoji sedanji ustavni ureditvi in Makedonija gre naprej tudi v smeri Evropske unije. Nikakor ne pričakujem, da bi rešitev kosovskega vprašanja na kakršen koli način vplivala na položaj Makedonije in njeno pot. Vpliva lahko samo pozitivno, ker se bo tudi soseščina stabilizirala in to bo lahko Makedoniji samo v prid. Je pa položaj teh posebnih točk, teh zgodovinskih objektov zelo enkraten. Vemo, da je srbska zgodovina na nek način osredotočena okrog teh točk. Vemo, da to predstavlja nek poseben pomen za Srbe, da je v tem tudi velik simboličen pomen. Zaradi tega se mi zdi takšna rešitev, torej takšen eksteritorialni status v tem primeru upravičen. To pa nikakor ne pomeni, da bi to postal nek vzorec za vse druge situacije, ki niso takšne. Druge situacije so drugačne. In kar se tiče Vojvodine, sem prepričan, da če se reši to vprašanje, vprašanje Kosova, če se Srbija stabilizira in če gre Srbija po evropski poti, da se bo rešilo s tem tudi vprašanje Vojvodine. Mislim, da ljudi tam in tudi drugje skrbi prihodnost. Vedo, da danes slabo živijo, vidijo pa, da živijo v državi, ki nikakor ne zna najti poti iz neke situacije, v katero se je zapletla in da to traja leta in leta. In seveda potem iščejo in razmišljajo tudi o drugih poteh, če vidijo, da je njihova država postala neperspektivna. Torej rešitev tega vprašanja in usmeritev Srbije naprej v prihodnost bi razbremenila celotno regijo, razbremenila bi tudi ta vprašanja, torej vojvodinsko in druga vprašanja, ker bi se stvari le začele premikati v pravi smeri in prepričan sem, da bi potem marsikateri problem odpadel.
Vprašanje: Iz kabineta gospoda Ahtisarija je prišla novica, da bodo na pogajanjih o statusu Kosova enakopravno obravnavali tako interese Srbov kot kosovskih Albancev, se pravi nobene rešitve ne bodo vnaprej prejudicirali. Ali ste korak pred rešitvijo ali odpirate nov pristop?
Predsednik dr. Drnovšek: Ta rešitev, torej moj predlog upošteva interese tako Srbov kot tudi Albancev na Kosovu. Prepričan sem, da v enaki meri in na najboljši možni način, tako da gre za pravzaprav nek skupni imenovalec, morda najmanjši skupni imenovalec in edini še tisti, ki povezuje obe strani in morda omogoča končno rešitev.
Vprašanje: Premier Srbije je pred nekaj dnevi jasno povedal, da je osnovni cilj Srbije, da ohrani svoje ozemlje, vi pa dejansko trdite, da je to nekaj drugega. Zakaj ne upoštevate stališča Srbije?
Predsednik dr. Drnovšek: Ali danes Srbija kontrolira ozemlje Kosova? Katero ozemlje pa naj čuva?
Vprašanje: Ne morem vam odgovarjati na vprašanja, jaz vas sprašujem.
Predsednik dr. Drnovšek: Vračam z vprašanjem, katero ozemlje pa želi Srbija čuvati? Kosovo? Na Kosovu ni niti enega srbskega vojaka, niti enega srbskega policaja. Tam so mednarodne sile in tam je večinsko albansko prebivalstvo. In to je realnost na terenu, ki je tam znana že kar nekaj časa.
Vprašanje: Se ne bojite, da bo vse skupaj okrog Kosova povzročilo retrogradne procese v Bosni in Hercegovini, tam, kjer imajo Srbi svojo Republiko srbsko, in povzroča njihovo zahtevo za referendum za vključitev Srbije, ker daytonski sporazum očitno ni dobra varovalka?
Predsednik dr. Drnovšek: Mislim, da bo stabilna rešitev kosovskega vprašanja v interesu vseh v regiji, da se bodo stvari umirile. Kar pa se tiče Daytonskega sporazuma, ta je bil smiseln, končal je vojno v Bosni in Hercegovini, zagotovil je deset let miru. Seveda pa bo potrebno v prihodnosti tudi oceniti, ali so smiselni kakšni popravki ali ne in zagotoviti, da bo tudi tam situacija dolgoročno stabilna na tak način, da tam ne bodo potrebne stalne mednarodne sile in pa mednarodni upravitelji, tako kot je to že deset let.