Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije (uradno prečiščeno besedilo)

Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije (ZUL-UPB1)
Ljubljana, 15. december 2005
(Uradni list RS, št. 112/2005)


Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. novembra 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije, ki obsega:

- Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije - ZUL (Uradni list RS, št. 57/96 z dne 19.10.1996) in

- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije - ZUL-A (Uradni list RS, št. 90/05 z dne 10.10.2005).


Številka: 001-01/89-1/15
Ljubljana, dne 30. novembra 2005
EPA 497-IV


Podpredsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Vasja Klavora


Uradni list Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uradni list) je uradno glasilo, v katerem se objavljajo državni predpisi in drugi akti, kadar je z zakonom ali drugim predpisom tako določeno.

V uradnem listu se objavljajo tudi predpisi in drugi akti lokalnih skupnosti, če tako določajo njihovi statuti.

Uradni list izhaja v elektronski in tiskani izdaji.

Elektronska izdaja uradnega lista se varno elektronsko podpiše in objavi na spletnih straneh Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije.

Elektronska izdaja uradnega lista je dostopna brezplačno.
Uradni list izdaja služba vlade, pristojna za zakonodajo (v nadaljnjem besedilu: služba).
Založnik uradnega lista je javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, ki se ustanovi v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: javno podjetje).
Uradni list izhaja praviloma enkrat tedensko, na dan, ki ga določi predstojnik službe.

Na zahtevo državnega zbora, vlade ali predstojnika službe izide uradni list tudi večkrat tedensko.

Kot dan izida posamezne številke uradnega lista se šteje dan, ko je bila dana v promet; ta dan mora biti v elektronski in na tiskani izdaji označen.

Elektronska in tiskana izdaja uradnega lista izideta istega dne. Če obe izdaji ne izideta istega dne oziroma v enakem besedilu, se za izid šteje elektronska izdaja.
Direktor javnega podjetja odredi, v kateri številki in v kakšnem vrstnem redu se bodo objavili predpisi in drugi akti, ki so v skladu s tem zakonom pravilno predloženi v objavo.

Direktor javnega podjetja odgovarja za redno in pravočasno izhajanje uradnega lista.
Pri vsakem državnem organu, ki ima določene uradne ure za poslovanje s strankami, mora biti med uradnimi urami na razpolago uradni list za brezplačni vpogled.
V elektronski in tiskani izdaji uradnega lista se objavljajo:
- ustava, zakoni in drugi akti državnega zbora;
- ratificirane mednarodne pogodbe in obvestila o začetku in prenehanju njihove veljavnosti;
- akti državnega sveta;
- akti predsednika republike;
- odločbe in sklepi ustavnega sodišča;
- predpisi in drugi akti vlade in ministrov;
- splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil;
- predpisi in drugi akti lokalnih skupnosti, če tako določajo njihovi statuti.

Drugi akti, katerih objavo v uradnem listu določa zakon ali drug predpis, se objavljajo samo v elektronski izdaji, če zakon ali drug predpis ne določa drugače.
Samo v elektronski izdaji uradnega lista se objavljajo javni razpisi, javni natečaji, vpisi v sodni in druge registre, preklici in druge objave, ki se morajo po zakonu ali drugem predpisu objaviti v uradnem listu.
Predpisi in drugi akti, ki se po tem zakonu objavljajo v uradnem listu, se objavijo po odredbi organa, ki je izdal takšen akt.

Predpisi in drugi akti iz prejšnjega odstavka se praviloma objavijo v prvi naslednji številki uradnega lista, če so v objavo predloženi pravočasno in pravilno.

Prednostni vrstni red objav in način ter pogoje objavljanja v uradnem listu podrobneje določi vlada.
Če predstojnik službe meni, da predpis ministra ni v skladu z ustavo, zakonom, drugim predpisom državnega zbora ali predpisom vlade, opozori na to ministra. Če minister vztraja pri objavi, predstojnik službe obvesti o tem predsednika vlade in predlaga zadržanje izvršitve objavljenega predpisa.
Odredbe za objavo popravkov ustave, zakonov in drugih aktov državnega zbora, ki so potrebni zaradi napake, nastale v državnem zboru, daje generalni sekretar državnega zbora.

Odredbe za objavo popravkov predpisov in drugih aktov vlade in ministrov daje generalni sekretar vlade oziroma minister, ki je akt izdal. Odredbe za objavo popravkov drugih aktov, ki se po tem zakonu objavljajo v uradnem listu, daje pooblaščeni predstavnik organa, ki je izdal akt.

Odredbe za objavo popravkov besedil mednarodnih pogodb daje na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, generalni sekretar državnega zbora oziroma generalni sekretar vlade, če je pogodbo ratificirala Vlada Republike Slovenije.

Odredbe za objavo popravkov predpisov in drugih aktov, ki so potrebni zaradi napak, nastalih v javnem podjetju, daje direktor javnega podjetja.
Služba upravlja, vodi in koordinira Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pravno-informacijski sistem). Služba lahko, z aktom, s katerim določi način opravljanja nalog, prenese upravljanje pravno-informacijskega sistema na javno podjetje.

Pravno-informacijski sistem je zbirka podatkov v elektronski obliki, ki vsebuje register predpisov, objavljenih v uradnem listu, in druge podatke o pravnem redu Republike Slovenije ter navezavo na predpise Evropske unije.

Pravno-informacijski sistem je objavljen na spletnih straneh in je dostopen brezplačno.

Podatki, objavljeni v pravno-informacijskem sistemu, so informativnega značaja.

Vlada podrobneje predpiše vsebino, način upravljanja in vodenja pravno-informacijskega sistema ter obveznosti državnih organov in javnega podjetja v zvezi z njim.

Stroški za obveznosti iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v državnem proračunu.

Predstojnik službe imenuje uredniški odbor pravno-informacijskega sistema izmed predstavnikov državnih organov, ki posredujejo podatke v pravno-informacijski sistem, javnega podjetja in strokovnjakov s pravnega in informacijskega področja.

Uredniški odbor pravno-informacijskega sistema usmerja in nadzira razvoj pravno-informacijskega sistema ter sprejema stališča in sklepe za državne organe in javno podjetje glede njihovih obveznosti iz petega odstavka tega člena.
V javnem podjetju je Republika Slovenija udeležena z najmanj 51 odstotki osnovnega kapitala.

Ustanovitelj javnega podjetja ne more biti tuja pravna ali fizična oseba ali domača pravna oseba, ki je v celotni ali delni lasti tujih pravnih ali fizičnih oseb.
Dejavnost javnega podjetja je:
- zalaganje uradnega lista: priprava za objavo, objava in vzdrževanje elektronske izdaje in priprava za tisk, organizacija tiskanja in odpreme ter prodaja tiskane izdaje;
- izvajanje prenesenih nalog iz prvega odstavka 11.a člena tega zakona;
- izdajanje in prodaja knjig, časopisov, revij in periodike, posnetih nosilcev zvočnega zapisa ter drugo založništvo;
- priprava tiskovnih sestavkov in druge s tiskarstvom povezane storitve;
- razmnoževanje in prodaja posnetih nosilcev zapisa: razmnoževanje in prodaja zvočnih zapisov, razmnoževanje in prodaja videozapisov ter razmnoževanje in prodaja računalniških zapisov;
- organiziranje strokovnih posvetovanj;
- druge storitve v zvezi z izdajateljsko-založniško dejavnostjo.
Dejavnost iz prve in druge alinee prejšnjega člena se opravlja na način kot se opravljajo gospodarske javne službe.

Za vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja in jih ne ureja ta zakon, niti zakon o gospodarskih javnih službah, se uporabljajo določbe o družbi z omejeno odgovornostjo iz zakona o gospodarskih družbah.
Organi javnega podjetja so:
- skupščina;
- nadzorni svet;
- direktor.

Mandat nadzornega sveta in direktorja javnega podjetja je štiri leta.
Skupščino sestavljajo predstavniki ustanoviteljev javnega podjetja z glasovalnimi pravicami glede na razmerje njihovih osnovnih vložkov.

Skupščina javnega podjetja:
- sprejema spremembe ustanovnega akta;
- določa pogoje poslovanja in plan razvoja javnega podjetja;
- odloča o povečanju osnovnega kapitala;
- odloča o cenah proizvodov in storitev javnega podjetja po prvi alinei 13. člena tega zakona;
- odloča o razporejanju dobička;
- sprejme letne računovodske izkaze in letno poslovno poročilo ter ločen letni obračun za dejavnost iz prve in druge alinee 13. člena tega zakona;
- opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, ustanovnim aktom ali statutom javnega podjetja.
Nadzorni svet šteje 5 članov.

Skupščina javnega podjetja imenuje 3 člane, pri čemer morata biti 2 člana imenovana na predlog vlade; 2 člana pa imenuje svet delavcev javnega podjetja.

Nadzorni svet izvoli predsednika izmed članov, imenovanih na predlog vlade.
Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktor.

Direktorja javnega podjetja imenuje in razrešuje skupščina javnega podjetja na podlagi javnega razpisa ter pod pogoji, na način in po postopku, ki ga določa ustanovni akt.

Predstojnik službe lahko predlaga razrešitev direktorja javnega podjetja, če ta ne zagotavlja izvajanja nalog, ki se opravljajo kot javna služba v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

Direktor poroča o svojem delu in o poslovanju javnega podjetja nadzornemu svetu vsakih šest mesecev oziroma pogosteje, če to zahteva nadzorni svet.
Javno podjetje vodi ločen letni obračun za dejavnost iz prve in druge alinee 13. člena tega zakona in za druge dejavnosti javnega podjetja.

Računovodski izkazi javnega podjetja se letno revidirajo v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah.

Revidirani letni računovodski izkazi javnega podjetja se objavijo na način, določen z ustanovnim aktom javnega podjetja.
Cene objavljanja predpisov in drugih aktov in cene prodaje tiskane izdaje uradnega lista se oblikujejo po načelih čim širše cenovne dostopnosti do objavljenih predpisov in drugih aktov, soodvisnosti med stroški, nastalimi s to vrsto storitev, in ceno za posamezno storitev in gospodarnega upravljanja sredstev in kapitala javnega podjetja. Njihovo oblikovanje nadzira nadzorni svet javnega podjetja.

Cene za druge proizvode in storitve javnega podjetja se oblikujejo prosto.
Delavci javnega podjetja morajo v primeru stavke redno in nemoteno izvajati naloge, ki se opravljajo na način javne službe v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Neizpolnjevanje te dolžnosti je hujša kršitev delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Javno podjetje ne more prenehati.

Če je javno podjetje 60 dni plačilno nesposobno ali prezadolženo, vlada imenuje začasnega upravitelja za finančno reorganizacijo javnega podjetja.

Z dnem imenovanja začasnega upravitelja prenehajo pooblastila organov javnega podjetja in preidejo na začasnega upravitelja.

Stroški in nagrada za delo začasnega upravitelja ter sredstva za finančno reorganizacijo javnega podjetja se poravnajo iz državnega proračuna in pomenijo povečanje kapitalske udeležbe Republike Slovenije v javnem podjetju na račun drugih družbenikov.
Z dnem uveljavitve tega zakona postane lastnina Republike Slovenije delež družbenega kapitala v osnovnem kapitalu Časopisnega zavoda Uradni list Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: časopisni zavod), ki je bil pridobljen z dejavnostjo izdajanja in zalaganja uradnega lista. V ostalem delu se časopisni zavod lastninsko preoblikuje po določbah tega zakona.

Delež družbenega kapitala, ki po tem zakonu postane lastnina Republike Slovenije, se ugotovi glede na povprečni odstotek sredstev, pridobljenih z izdajanjem in zalaganjem uradnega lista v prihodku časopisnega zavoda v zadnjih desetih letih.
Pred ugotovitvijo deleža družbenega kapitala, ki po tem zakonu postane lastnina Republike Slovenije, in deleža družbenega kapitala, ki je osnova za lastninsko preoblikovanje časopisnega zavoda po tem zakonu, opravi Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, revidiranje lastninskega preoblikovanja v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij za obdobje od 1. 1. 1990 do dneva uveljavitve tega zakona.

Delež družbenega kapitala, ki po tem zakonu postane lastnina Republike Slovenije, ugotovita vlada in organ upravljanja časopisnega zavoda s posebnim aktom.
Vrednost družbenega kapitala, ki je osnova za lastninsko preoblikovanje časopisnega zavoda po tem zakonu, se ugotovi na dan 1. 1. 1993 z otvoritveno bilanco, izdelano po metodologiji, predpisani z Uredbo o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (Uradni list RS, št. 24/93, 62/93, 72/93, 19/94 in 45/94) in na podlagi cenitve, ki jo izdela ocenjevalec podjetij, ki ga pooblasti Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljnjem besedilu: agencija).

Pri določitvi cene delnice, pri čemer se izraz delnica smiselno uporablja tudi za poslovni delež, se pri interni razdelitvi in notranjem odkupu uporablja za upravičence ugodnejša vrednost.
Lastninsko preoblikovanje se izvede:
- s prenosom navadnih delnic na Sklad Republike Slovenije za razvoj, Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenski odškodninski sklad;
- z interno razdelitvijo delnic in
- z notranjim odkupom delnic.

Za vsa vprašanja glede izvedbe lastninskega preoblikovanja, ki jih ne ureja ta zakon, se smiselno uporabljajo določbe predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij. Revizijski postopek po predpisih o lastninskem preoblikovanju podjetij se lahko uvede ves čas trajanja lastninskega preoblikovanja.
Časopisni zavod izda za vrednost celotnega družbenega kapitala po otvoritveni bilanci navadne delnice in z njim najprej prenese:
- 20 odstotkov na Sklad Republike Slovenije za razvoj z namenom nadaljnje razdelitve pooblaščenim investicijskim družbam;
- 10 odstotkov na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja in
- 10 odstotkov na Slovenski odškodninski sklad.

Navadne delnice iz prejšnjega odstavka dajejo pravico do upravljanja, tako da vsaka delnica nosi en glas, dajejo sorazmerno pravico do dividende, se glasijo na ime, so prenosljive, ni pa jih mogoče prenesti oziroma prodati tuji pravni ali fizični osebi ali domači pravni osebi, ki je v celotni ali delni lasti tujih fizičnih ali pravnih oseb.
Po prenosu navadnih delnic na sklade iz prejšnjega člena časopisni zavod opravi interno razdelitev delnic zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojenim delavcem časopisnega zavoda, ki so državljani Republike Slovenije, za največ 20 odstotkov vrednosti družbenega kapitala po otvoritveni bilanci.

Preostanek delnic do največ 20 odstotkov vrednosti družbenega kapitala po otvoritveni bilanci, ki niso bile razdeljene na način iz prejšnjega odstavka, lahko časopisni zavod z internim razpisom zamenja za lastniške certifikate ožjih družinskih članov zaposlenih ali pa prenese na Sklad Republike Slovenije za razvoj za namene odprodaje pooblaščenim investicijskim družbam.
Po opravljenem prenosu delnic na sklade iz 27. člena tega zakona in opravljeni interni razdelitvi delnic po prejšnjem členu časopisni zavod 40 odstotkov družbenega kapitala po otvoritveni bilanci v celoti nameni notranjemu odkupu delnic.

Pravico do notranjega odkupa delnic imajo pod enakimi pogoji vsi zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci časopisnega zavoda, ki so državljani Republike Slovenije.
Časopisni zavod mora sprejeti program lastninskega preoblikovanja in ga predložiti v odobritev agenciji najpozneje v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Akt iz drugega odstavka 24. člena tega zakona je sestavni del obvezne dokumentacije, ki jo časopisni zavod predloži agenciji za odobritev programa lastninskega preoblikovanja.

Šteje se, da je agencija program lastninskega preoblikovanja odobrila, če ga ne zavrne v 15 dneh od prejema popolne vloge.
Časopisni zavod izvede lastninsko preoblikovanje v skladu z odobrenim programom lastninskega preoblikovanja in vloži prijavo za vpis v sodni register najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.

Če časopisni zavod ne izvede lastninskega preoblikovanja v roku iz prejšnjega odstavka, preidejo pristojnosti glede izvedbe postopka na agencijo.

Pred vpisom v sodni register mora časopisni zavod pridobiti soglasje agencije. Agencija izda pisno soglasje k preoblikovanju ali zavrne njegovo izdajo v 15 dneh od prejema popolne vloge.
Ustanovni akt javnega podjetja je sestavni del vpisa izvedenega lastninskega preoblikovanja časopisnega zavoda v sodni register.

Ustanovni akt javnega podjetja sprejmeta vlada in organ upravljanja časopisnega zavoda.
Ne glede na predpisani splošni rok za vlaganje lastniških certifikatov lahko upravičenci do interne razdelitve delnic v postopku lastninskega preoblikovanja časopisnega zavoda pravno veljavno vlagajo neizkoriščene lastniške certifikate v roku, ki bo določen z javnim pozivom za predložitev lastniških certifikatov.



Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije - ZUL (Uradni list RS, št. 57/96) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Do ustanovitve javnega podjetja zalaga uradni list Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije.

Direktor obstoječega časopisnega zavoda Uradni list Republike Slovenije opravlja svojo funkcijo do poteka mandatne dobe, za katero je imenovan.
Služba začne izdajati register pravnih predpisov, objavljenih v uradnem listu, 1.1.1997. Register vsebuje vse veljavne predpise Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o objavljanju zakonov, drugih predpisov in aktov ter o časopisni organizaciji “Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije” (Uradni list SRS, št. 13/81 in 13/89).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije - ZUL-A (Uradni list RS, št. 90/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Uradni list v elektronski izdaji po tem zakonu začne izhajati 1. januarja 2006.

Ne glede na določbi drugega odstavka 7. člena in 8. člena zakona se objave iz navedenih določb objavljajo tudi v tiskani izdaji uradnega lista do 31.12.2006.
Vlada izda predpis iz petega odstavka 11.a člena zakona ter uskladi Uredbo o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije in Uredbo o informatiziranih zbirkah podatkov o predpisih (Uradni list RS, št. 34/03) z zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Služba prilagodi informatizirane zbirke podatkov predpisov in začne objavljati pravno-informacijski sistem do 1. januarja 2007.
Akti javnega podjetja se uskladijo z zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 napredno iskanje

Urad predsednika Republike Slovenije

Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

   gp.uprs@up-rs.si

© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani