Izjava predsednika republike ob prvi obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo in 1. maju, prazniku dela
Ljubljana, 04/29/2005 | sporočilo za javnost, izjava
Bližamo se 1. maju. 1. maj letos ima poleg svojega tradicionalnega pomena še dodaten pomen. Praznujemo prvo obletnico slovenske vključitve v Evropsko unijo. Veliko smo že povedali lansko leto in prej, kaj pomeni vključitev v evropski projekt. V enem letu lahko pogledamo našo izkušnjo. Kaj pomeni eno leto bivanja skupaj z drugimi evropskimi državami v Evropski uniji. Morda se komu zdi, da še ni veliko videti, da še ni veliko konkretnih materialnih posledic našega bivanja v združeni Evropi. To je najbrž res. Proces je postopen in nekateri najbolj vidni učinki se bodo pokazali verjetno najbolj z začetkom leta 2007, ko bo Slovenija prevzela skupno evropsko valuto, stopila v schengenski prostor in ko bodo popolnoma izginile meje med nami in drugimi članicami Evropske unije. Vendar ob tem, ko ugotavljamo, da po prvem letu še ni veliko konkretnih rezultatov ali učinkov, moramo biti pozorni na to, da jih z našim delovanjem v Evropski uniji zagotovimo za naprej, za prihodnja leta.
Pri tem bi opozoril predvsem na dva vidika, na katera bo morala biti pozorna predvsem slovenska vlada in tudi državni zbor. Prvi je, da mora Slovenija nujno pospešiti dinamiko črpanja evropskih sredstev. Tista sredstva, ki smo si jih zagotovili v pogajanjih, ki smo jih končali v Kopenhagnu leta 2002. To pomeni, da je treba pospešiti pripravo projektov, pospešiti našo aktivnost, interakcijo z Evropsko unijo in zagotoviti, da bo že v letih 2005, torej letos, in v letu 2006 Slovenija neto uporabnik sredstev v Evropski uniji. Da bomo izkoristili vsa tista sredstva, ki jih imamo na razpolago tako za pospeševanje kmetijstva, kot za pospeševanje neuravnoteženega regionalnega razvoja, za vzpodbujanje različnih projektov za varstvo okolja in drugje. To je nujna naloga. Sicer se lahko res zgodi, da bomo ugotavljali, da nismo izkoristili priložnosti, ki nam jo Evropska unija nudi. Evropska unija nam ne bo sama servirala vsega, ampak tam je odprta možnost, institucionalna, dogovorjena možnost, da tudi izkoristimo sorazmerno pomembna sredstva, ki bodo pospešila slovenski razvoj in tudi dvignila kvaliteto življenja v Sloveniji. Najbrž je iz objektivnih razlogov, zaradi volitev, menjave vlade, prišlo do nekoliko manjše dinamike v tem procesu črpanja evropskih sredstev, vendar bo zato od zdaj naprej treba toliko hitreje in bolj odločno delati.
Drugi pomemben vidik je priprava za naslednje proračunsko obdobje v Evropski uniji, 2007 do 2013. Pogajanja že potekajo. So izjemno pomembna. Slovenija si mora tudi v tem obdobju zagotoviti status neto prejemnika evropskih sredstev. Ne bi bilo sprejemljivo, da se že sedaj sprijaznimo s položajem neto dajalke sredstev, saj Slovenija še ni dosegla povprečja Evropske unije. Smo na 77 odstotkih evropskega povprečja. In ne bi bilo korektno, če bi v tem obdobju, ki bo osnovno, temeljno obdobje, v katerem lahko Slovenija ujame Evropsko unijo, morali dajati več za financiranje drugih v Evropski uniji, kot pa sami prejemamo od drugih, pretežno tudi bolj razvitih članic. To je naloga, ki je sedaj neposredno pred nami. Povezana je tudi s tem, kakšen status bo imela Slovenija z vidika regionalne razdelitve. Ali bo obravnavana kot ena regija ali kot dve ali tri. Že pred časom smo pripravili vse te možnosti kot tri regije, kot optimalen projekt. Evropska unija je s tem seznanjena. O tem je bila sprejeta ustrezna deklaracija in sedaj je treba to uresničiti. Kajti, če v juniju ne bo dosežen dogovor med članicami Evropske unije o proračunu za obdobje 2007 do 2013, potem bo najbrž prišlo do zamika, ki bo pomenil, da bo osnova, iz katere se bo računala razvitost in možnost uporabe sredstev v letu 2005 in ne 2004. S tem bi Slovenija, če bi ostala obravnavana kot ena sama regija, izgubila precejšnje možnosti za črpanje sredstev. Torej tudi na tem področju je nujna zelo hitra in odločna akcija slovenske vlade.
Seveda ne bomo pozabili na vse druge vidike pomena Evropske unije. Ob tem, ko sedaj praznujemo, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, 60-letnice zmage nad nacizmom in fašizmom, ob tem lahko še posebej podčrtamo pomen, ki ga ima Evropska unija. Evropska unija je nastala kot odgovor na posledice prve in druge svetovne vojne. Evropa se je po teh uničenjih, ki si jih je napravila sama sebi, dokončno spoznala, da je potreben drugačen model skupnega sobivanja, drugačen model razvoja, drugačen model odnosov. Iz tega motiva je nastala Evropska unija. In tega ne smemo izpustiti iz vida, tudi kadar gre za takšne kratkoročne ali tudi bolj srednjeročne interese ene ali druge države za pragmatične politike. Vedno je v ozadju ta okvir, okvir, ki zagotavlja Evropi mir, varnost in sodelovanje in tudi model razvoja, ki nam je vsem najbolj sprejemljiv. Pomeni socialno uravnotežen model, z varovanjem okolja in z iskanjem skupne gospodarske moči, ki jo pač skupaj lažje zagotovimo, kot pa vsak zase.
S tega vidika ni cilj Evropske unije prav nič izgubil na pomenu. Nasprotno, mislim, da bo to vedno bolj pomembno in to bomo morali znati ves čas braniti in zagovarjati pred javnostmi, ki bodo včasih pozabljale na zgodovino in na temeljne pomene Evropske unije. To vidimo že ob sedanjih razpravah o evropski ustavi. V Sloveniji smo jo ratificirali med prvimi, vendar imajo v nekaterih članicah, predvsem starejših članicah Evropske unije, precejšnje težave. Predvsem vsi napeto gledamo, kaj se bo zgodilo na francoskem referendumu. Francija kot ena izmed ustanoviteljic Evropske unije je izjemno pomembna in upamo, da bo uspelo francoski politiki prepričati svoje državljane, da bodo glasovali za evropsko ustavo. Vidimo pa, da se v debate o evropski ustavi meša vse drugo - tam, kjer imajo referendume, tekoča politika, vsa vprašanja, s katerimi se sooča dnevna politika. Tako da upajmo, da bo ob vsem tem osnovna ideja ostala le dovolj razvidna ljudem in da bodo tako tudi odločali na referendumu.
V vsakem primeru mislim, da mora Slovenija nadaljevati v smeri krepitve Evropske unije in pri tem moramo vsi skupaj v Evropi znati biti tudi potrpežljivi. Če se bo včasih kaj zaustavilo, če se bo včasih kaj zalomilo, se bo potrebno usesti, iskati poti naprej, ker enostavno poti nazaj ni. Evropska unija gre lahko samo naprej. Če ne želimo, da bi šla nazaj. Kaj pa pomeni nazaj, lahko vidimo v naši polpretekli zgodovini. Zgodovini 20. stoletja, v zgodovini dveh svetovnih vojn in dveh totalitarizmov. Tega nikakor ne smemo pozabiti in se moramo zavedati, da je Evropska unija odgovor na to preteklost.
Ob tej priložnosti bi povedal še par besed o 1. maju, tudi kot o prazniku dela. 1. maj kot praznik dela še vedno ostaja aktualen, tudi za Slovenijo, tudi za druge države s tržnim gospodarstvom. Nikakor ne pomeni, da smo pozabili na pomen delavca, dela. Nikakor ne pomeni, da sedaj v drugačnem gospodarskem in političnem sistemu naj ne bi več spoštovali dela. Nasprotno. Moramo ga spoštovati. Ostaja eno izmed temeljnih vrednot, temeljnih kvalitet našega skupnega sobivanja. Drugače ne more biti.
Zavedati se moramo, da Slovenija ne bo iskala modelov gospodarskega razvoja, kjer bi si zagotavljali hitrejši razvoj s poceni delovno silo in z iskanjem poti, kako čim več iztisniti iz delavca. Enostavno smo si ustvarili nek način sobivanja. Tudi življenjski nivo, ki ga obravnavamo, sprejemamo kot nujnega, od njega ne moremo odstopiti. V Sloveniji ne moremo pristati na to, da bi v tem majhnem prostoru med sorazmerno majhnim številom ljudi obstajale zelo velike razlike ali pa izkoriščanje enih s strani drugih. Model razvoja v Sloveniji mora biti sprejemljiv za vse. Ne more biti sprejemljiv samo za nekatere, drugi pa bi ostajali v globokem nezadovoljstvu in s slabo kvaliteto življenja. Zato smo odgovorni vsi, da najdemo takšne poti razvoja, ki bodo Sloveniji zagotovile dovolj visok nivo socialne države, medsebojne solidarnosti. Predvsem pa moramo biti tako uspešni, prodorni, tržno in podjetniško uspešni, da bomo zagotovili dovolj družbenega produkta, da bomo lahko pokrili vse tiste socialne potrebe, ki jih imamo v tej državi in da bomo lahko tudi ustrezno plačali delo, ki je vloženo v takšne proizvodne procese. Torej managerji, ki bi iskali poti samo v odpuščanju delavcev ali v zniževanju pogojev delo, mislim, da so slabi managerji. Njihova naloga je, da najdejo nove tržne niše, da najdejo poti razvoja, naložbe, investicije, ki bodo omogočile razvojni preboj Slovenije v naslednjem obdobju. Do sedaj smo imeli od osamosvojitve naprej v Sloveniji sorazmerno uravnotežen model razvoja s sorazmerno visoko stopnjo rasti, s sorazmerno malo socialnih napetosti, s sorazmerno majhno stopnjo nezaposlenosti in tudi vnaprej moramo zagotoviti tak razvoj. Toda za to bo potrebno, in tukaj spet vstopata na plan tako vlada kot državni zbor, kot celotni razred managerjev, treba bo najti nove načine, treba bo najti novo podjetniško prodornost in zagotoviti Sloveniji čim večjo konkurenčnost v naslednjem obdobju.
Hvala lepa.