Ob ratifikaciji pristopne pogodbe k Evropski uniji v Državnem zboru Republike Slovenije
Ljubljana, 01/28/2004 | intervju
Predsednik republike dr. Drnovšek je za oddajo Studio ob 17ih, Radio Slovenija, podal mnenja in stališča o vlogi Slovenije v Evropski uniji. Pogovarjala se je Erika Štular (navtoriziran zapis)
Novinarka: Gospod predsednik, slovenski parlament danes ratificira pogodbo o pristopu k EU. To je zadnja formalnost pred članstvom. Država je na vsej tej poti opravila vrsto sprememb, politične, gospodarske reforme, reorganizirala tudi državne institucije, prilagodila zakonodajo, pa vendar se zdaj, tik pred vstopom v EU zdi, da je vsaj politika v nekakšni blokadi. Da na nek način ne uspe doseči napredka pri nekaterih konkretnih vprašanjih. Pa me zanima, kako ocenjujete zdaj pripravljenost Slovenije? Je Slovenija kot država dejansko zrela za vstop v EU?
Predsednik dr. Janez Drnovšek: Mislim, da je Slovenija zrela za vstop, seveda pa nismo popolni. Nihče ni popoln. Tudi druge države, ki so že članice, imajo še vedno svoje težave. Tudi Slovenija jih ima in jih bo imela še naprej. Ampak mislim, da smo zadostno pripravljeni zato, da bomo enakopravni člani EU. Res je, da smo zelo veliko storili v zadnjih dvanajstih letih. To je bila glavna usmeritev, glavna linija. Tudi vse vlade, ki sem jih vodil, so vedno imele za temeljni cilj vključitev v EU. Navsezadnje se je s takšnim ciljem začela tudi naša samostojnost. In sedaj smo tukaj, zapira se dokaj pomembno poglavje in začenja se novo. Poglavje naše prihodnosti, poglavje Slovenije v novi Evropi.
Novinarka: Že v procesu pogajanj smo pogosto slišali, da se Slovenija v EU vključuje v pravzaprav neugodnem času. Tudi zdaj, ko je ta pristop pravzaprav že tik pred vrati se ni mogoče izogniti vtisu, da je EU v nekakšni krizi. Tako Evropi ni uspelo doseči koraka naprej pri doseganju politične unije. Gre seveda za sprejetje Ustavne pogodbe EU, prav tako je zaostal gospodarski razvoj. Evropa zamuja z Lizbonsko strategijo gospodarskega razvoja, težave so pri uresničevanju Pakta stabilnosti v zvezi z merili proračunskih primanjkljajev v državah članicah. Kakšna je vaša ocena teh učinkov širitve na vse te omenjene procese? Bo širitev vodila v razkroj Unije ali bo prav ta po dejstvu širitve dalo nov zagon vsem procesom, ki so sedaj, če rečemo tako, v krizi?
Dr. Drnovšek: EU je bila že večkrat v krizi in svoje premike naprej je večkrat dosegala ob kriznih situacijah, ko je že izgledalo, da bo morda vse skupaj zaustavljeno. Pa se je vedno našla neka pot naprej. Res pa je, da je včasih slišati, da so bili prejšnji evropski voditelji morda bolj evropsko usmerjeni kot so sedanji, katerim včasih pridejo na površje bolj njihove nacionalne usmeritve. Vendar mislim, da bomo razrešili vprašanja, ki ste jih omenili. Evropska ustava se je res zaustavila decembra v Bruslju. Rešitve za način glasovanja v tej novi združeni Evropi, kjer bomo tudi mi prisotni, niso našli. Vendar po mojih razgovorih z evropskimi voditelji, kar nekaj sem jih imel v zadnjem mesecu v Berlinu in v Davosu, lahko rečem, da velika volja in velika pripravljenost za rešitev obstaja. Morda še ne v tem polletju, večja verjetnost je do konca letošnjega leta. Evropska ustava je tako velik zgodovinski korak, da pravzaprav pol leta ali eno leto pri tem ne igra ključne vloge. Bilo bi pa zelo slabo, če je ne bi uspeli sprejeti. To bi pomenilo, da bi se ta evropski proces zaustavil in težko bi ga bilo potem spet pobrati in zagnati, da bi se naprej odvijal s pravo dinamiko. Ampak tega se sedaj marsikdo zaveda in mislim, da bomo našli rešitev iz te situacije. Nove članice ali komplicirajo, ali v EU prinašajo "svežo kri", kot pravi marsikdo. Upam, da to drugo. Obstoječe članice v pogovorih večkrat poudarjajo, da dejansko lahko prinesemo precejšnjo osvežitev. Je pa seveda potrebno veliko potrpežljivosti. Med 25. državami iskati skupna stališča, jih usklajevati, najti poti naprej ni enostavno. Tega pravzaprav še ni bilo v zgodovini. Takšnega projekta ni bilo in po svoje je prav čudežno, da je že EU prišla tako daleč, kot je. Ampak že dejstvo, da je tako daleč, nas obvezuje, da tudi mi napravimo korak naprej in jo še naprej razvijemo. In mislim, da pri tem tudi Slovenija lahko odigra svojo vlogo. Pri ustavi smo že sedaj zelo aktivni. Začenja se finančna razprava o novem finančnem obdobju do leta 2013. Ta bo zelo pomembna, ključna za EU. Začenja se ponovna razprava, kot ste rekli, o Lizbonskem procesu. Nismo zadovoljni s trenutnim stanjem evropskega gospodarstva, pričakovali smo več. Sam Lizbonski proces je postavil zelo visoke cilje, da bo do leta 2010 EU vodilna evropska sila v svetu. Zato bo potrebno nekatere stvari še spremeniti, intenzivirati. Še bolj bo potrebno povečati konkurenčnost, izboljšati pretok znanja v gospodarstvu in seveda vztrajati na tem, da bo Evropa imela najboljše kadre, skratka delati na izobraževalnem procesu. To pa so cilji, ki jih tudi Slovenci zelo dobro poznamo in se bomo vanje vključili.
Novinarka: No prav v tej zvezi ste pred časom presenetljivo kritično ocenili delež evropskih kmetijskih subvencij in se zavzeli za zmanjšanje deleža, ki je znotraj evropskega proračuna namenjen tem subvencijam. To je politično zelo zahtevna naloga, je to torej vaš dolgoročni predlog, to prestrukturiranje prioritet EU, ali menite, da bi se ga vendarle bilo mogoče lotiti tudi že v srednjeročnem obdobju?
Dr. Drnovšek: V nekaj evropskih nastopih sem opozoril na dejstvo, da bo potrebno spremeniti prioritete EU, če želi Evropa postati vodilna gospodarska sila v svetu. Torej prehiteti ali pa biti vsaj enakovredna ZDA, pri čemer se v zadnjem času zelo razvijajo tudi nekatere druge države. Azija ima velike potenciale v prihodnosti. Evropa bo morala najbrž tudi kaj reči ob dejstvu, da gre daleč največ sredstev iz evropskega proračuna za subvencije v kmetijstvu. In s tem je pravzaprav tudi vzpostavljena neka zaščita, nek protekcionizem, ki ruši svetovno trgovino. To je nek stranski učinek, da tudi s tem recimo državam v razvoju onemogoča, da se pravzaprav same pojavljajo na teh kmetijskih trgih. Obstaja kar nekaj izračunov Svetovne banke in drugih institucij, da takšen protekcionizem, ki ga ima EU in pa tudi ZDA, bistveno povečuje revščino v svetu. Zato navsezadnje dajemo zelo veliko denarja. Zato, da se proizvajajo kmetijski viški in to pravzaprav ne vodi nikamor. Res je, da si želimo ohraniti kmetijstvo in podeželje, ampak treba bo najti drugačne, bolj kvalitetne instrumente. Usmerjati se v ohranjanje podeželja, ne pa v neko ekstenzivno proizvodnjo hrane, kar se sedaj dogaja. V proizvajanje viškov in še bolj bo potrebno poudariti usmeritev v ekološko kmetijstvo, v proizvodnjo kvalitetne hrane, ki bo bolj zdrava, kot je recimo tista, ki jo sedaj vzpodbuja EU s svojimi instrumenti. To so teme za razpravo že v tem proračunskem obdobju, ki je pred nami. Čeprav se zelo zavedam, da bo bistvene spremembe težko napraviti, ampak temo je treba odpreti.
Novinarka: Ali ne bo to še preveč zapletlo vsa ta dogajanja, vse te odnose med akterji EU, glede na že omenjene probleme, tako z evropsko ustavo kot Lizbonsko strategijo in vsemi drugimi ekonomskimi vprašanji?
Dr. Drnovšek: Res je, da so nekatere države zelo občutljive na to temo. Tiste, ki dobivajo veliko sredstev za subvencioniranje kmetijstva, recimo Francija. Res je, da nekatere države že sedaj zelo jasno in glasno govorijo, da plačujejo preveč v proračun EU; tiste, ki so neto plačniki, tudi Slovenija se jim bo kmalu pridružila, če bodo stvari ostale kot so. Torej tudi Slovenija bo postala neto plačnik in če poenostavim: če ne bo prišlo do nekih bistvenih sprememb bomo tudi mi plačevali neke kmetijske proizvodnje nekje drugje po Evropi. Proizvodnje, ki bodo namenjene same sebi, oz. neke viške in seveda je to težka tema. Gre za pridobljeno pravico številnih držav ali kmetov in zelo neradi spreminjajo svoje delo, iščejo neke druge možnosti. Veliko bolj enostavno je ohraniti finančna sredstva, ki jih sedaj imajo. Zato je potreben resen dialog, kar nekaj potrpežljivosti in se zelo zavedam, da to ne gre čez noč, ampak je potrebno delati postopne korake. V to smer bo treba iti, drugače tudi EU ne bo mogla igrati tiste vloge v svetu, ki bi jo lahko.
Novinarka: V preteklem obdobju, ko so potekali vsi ti pristopni in pogajalski procesi se je veliko govorilo o posledicah širitve, političnih vidikih, makroekonomskih vidikih, v zadnjem času pa se mnogokrat izpostavljajo čisto konkretne posledice predvsem na delovna mesta. Znano je, da tudi strokovnjaki v zadnjih dneh omenjajo posledice, izgubo več deset tisoč delovnih mest, delo v intenzivnih panogah, tudi zaprtje Tobačne tovarne npr. so povezali z vstopom v EU. Kako odgovarjate na vse te, če rečemo tako, kritike EU in članstva Slovenije v njej.
Dr. Drnovšek: To je zelo resno vprašanje in z njim se srečujemo ne glede na to, ali smo člani EU ali ne. Praktično vsaka razvita država, ki svoje konkurenčnosti ne gradi na nizkih plačah, se srečuje s temi procesi. Vedno se najdejo države, ki imajo še nižje proizvodne stroške, recimo nižje plače in tako naprej in so konkurenčne. Zlasti azijske države. Temu je zelo težko konkurirati in s tem se sooča cela Evropa. Kje je rešitev? Seveda ni rešitev v zniževanju naših plač in konkuriranju na ta način, ker toliko jih ne moremo znižati, da bi recimo lahko konkurirali tistim azijskim državam, ki imajo najnižje plače. Rešitev je treba iskati v drugi smeri. Obdržati sorazmerno dober nivo plač, ga povečevati in iskati kvalitetnejše proizvodnje tam, kjer je več dodane vrednosti, novih inovacij, novih trgov. To pa terja veliko inovativnosti, podjetnosti in pa znanja. To je edina možnost. V Davosu sem se pogovarjal s predstavniki, predsedniki evropskih multinacionalk, kot sta Reanult ali Siemens, ki imata proizvodnjo pretežno v Evropi in se srečujejo s temi vprašanji in pritiski konkurenc. Želijo obdržati delovna mesta v Evropi, tudi slovenska delovna mesta, in zavedajo se hudega pritiska svetovne konkurence. Rešitve iščejo točno v tej smeri, kot sem jo opisal. Tudi tukaj odgovor ni na mizi, da ga bomo ta trenutek našli in rešili, ampak to bo neka usmeritev, ki bo spremljala Slovenijo in Evropo v naslednjih desetletjih in kjer bomo morali biti vsi zelo dobri, če želimo ohraniti in povečevati našo kvaliteto življenja. Kar veliko bomo morali dati od sebe.
Novinarka: In če se za konec spet vrneva k temu prvemu vprašanju. Je Slovenija tudi na tem področju ustrezno zdaj pripravljena na vse te prve posledice?
Dr. Drnovšek: Mislim, da nekih bistvenih posledic za Slovenijo ob vstopu ne bo, da že dalj časa pravzaprav poznamo razmere na evropskem trgu in da je tudi večina našega gospodarstva že vključena v to evropsko konkurenco. Morda bo tu in tam nekaj sprememb, morda bo za koga malo težje, za koga lažje, ampak kaj bistvenega ne pričakujem. Torej, da bi s samim vstopom prišlo do kakšnega večjega šoka, do tega verjetno ne bo prišlo. Morda bo na nekaterih trgih malo težje, recimo tudi na območju JV Evrope, kjer izgubljamo nekatere, če tako rečem, za nas bolj ugodne bilateralne sporazume, ki jih bomo zamenjali z evropskim sporazumom, trgovinskim sporazumom v teh državah. Ampak mislim, da to lahko nadomestimo z drugimi prednostmi, ki jih še imamo.
Novinarka: Hvala.