Predsednik republike na Regionalnem ekonomskem forumu JV Evrope
Pržno, Črna gora, 11/16/2006 | sporočilo za javnost, govor, izjava
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se je danes na povabilo črnogorskega predsednika Filipa Vujanovića udeležil 3. Regionalnega ekonomskega foruma Jugovzhodne Evrope, ki poteka v črnogorskem Pržnu.
Forum, kot nevladna iniciativa, združuje voditelje držav regije, prav tako pa tudi predstavnike ekonomskega in akademskega življenja. Njegov cilj je izmenjava in predstavitev skupnih idej na poti držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Zato je naslov letošnjega foruma "Partnerji in konkurenti na poti k EU".
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes na konferenci zbrane nagovoril:
"Dame in gospodje,med to razpravo sem razmišljal, kako bi bile lahko tudi ostale republike nekdanje Jugoslavije že uspešne članice EU, kot je to Slovenija, če ne bi prišlo do tragičnega razpada Jugoslavije, vojne in vsega ostalega, kar nam je vsem dobro znano.
Če bi imeli takrat dovolj moči, da bi s kulturnim dialogom, z normalnimi medčloveškimi odnosi rešili vprašanja in medsebojne odnose in dezintegrirali Jugoslavijo, če se je to pač z Jugoslavijo na nek način že zgodilo, bi bili, v to sem prepričan, danes že vsi člani EU in standard bi bil v vseh nekdanjih republikah Jugoslavije veliko višji. To naj bo opozorilo in sporočilo vsem nam in predvsem bodočim generacijam, kaj se ne sme več zgoditi in kakšna politika se ne sme več ponoviti; da se ne sme več ponoviti nacionalistična populistična politika.
Vesel sem, da za večji del nekdanje Jugoslavijo to predstavlja preteklost in da večina politikov sedaj razmišlja drugače in da sedaj razmišljajo o tem, kako najti pot v EU in kako svojim državljanom zagotoviti boljše življenje. Razen Slovenije, ki je že članica EU, po tej poti sedaj uspešno že stopajo Hrvaška, Makedonija, Bosna in Hercegovina, prav tako pa se jim že pridružila tudi Črna Gora. Prepričan sem, da se bo v EU uspelo včlaniti tudi tistim republikam, ki se trenutno še soočajo s svojimi lastnimi problemi. EU pa je dolžna zagotoviti institucionalne in druge pogoje, da se bo to lahko zgodilo v doglednem času. Evropska perspektiva je potrebna vsem, ker druge in boljše alternative ni; oziroma sploh ni druge alternative kot je EU, torej združena Evropa na demokratskih principih in na temeljih skupnega ekonomskega sodelovanja. Pa ne zgolj ekonomskega sodelovanja, pač pa tudi političnega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja ter upoštevanja in spoštovanja človekovih pravic.
EU se sedaj spopada z nekaterimi svojimi problemi. Ponekod se ponovno pojavljajo egoistične težnje, za katere pa je preteklost pokazala, da niso pravilne, saj je Evropa po dveh svetovnih vojnah v dvajsetem stoletju prišla do spoznanja, da mora temeljito spremeniti svoje medsebojne odnose, ki jih je potrebno dati v institucionalni okvir, da ne bo prihajalo do nacionalnega egoizma, ker bi to slej ko prej zopet vodilo v vojno.
Tako je potrebno vedno znova ponoviti, da razlog obstoja EU ni le ekonomski, ni zgolj ta, da bi bila EU v svetu bolj uspešna, bolj konkurenčna, marveč tudi ta, da se zaščiti sama pred sabo. Da se ne uničuje, kot se je uničevala stoletja. In da se vzpostavi tako čvrst okvir medsebojnega sodelovanja, spoštovanja in upoštevanja drug drugega, da se preteklost, kot jo ima Evropa, ta grozna preteklost, nikdar več ne ponovi.
Jasno je, da to velja tudi za prostor bivše Jugoslavije, torej, da se to, kar se je zgodilo, ne sme ponoviti. Evropski okvir je pravi okvir za to, ker kljub vsemu iz istega motiva izhaja tudi motiv nekdanjih jugoslovanskih republik in drugih evropskih držav. Želja po miru in želja, da se s sodelovanjem zagotovi bolj kakovostno življenje in da se vsem zagotovi perspektiva. Taka EU pa ni potrebna samo Evropi, ampak tudi svetu, kajti v njem mora odigrati progresivno vlogo in biti mora pomemben – če ne najpomembnejši - dejavnik uravnoteženja razvoja v svetu in ne takega razvoja, kot ga imamo sedaj.
Kar se tiče samega gospodarskega razvoja, je zelo pomembno naše medsebojno sodelovanje. Slovenija poskuša biti na tem prostoru čim bolj aktivna, poskuša imeti čimveč gospodarskega sodelovanja, blagovne menjave, investicij, pri čemer si lahko medsebojno pomagamo tudi na tej evropski poti.
Mislim, da veliko teh možnosti že koristimo. Obstaja jih še veliko in moramo jih izkoristiti v celoti. Kljub vsemu lahko medsebojno komuniciramo; jezik ni ovira, čeprav obstaja mnogo variacij, tako da je težko poznati vse, a v osnovi lahko komuniciramo, se lahko razumemo. Imamo tudi skupne izkušnje, izhajamo iz enotnega sistema, pravnega in ekonomskega in vstopamo v EU. Glede na to lahko izkušnje Slovenije zagotovo koristijo vsem ostalim, ko bodo vstopali v EU.
Konkurenčnost je pomembna, ampak bi, kot vedno, rad opozoril, da ta ne sme iti na račun ekologije. To pomeni, da ne sme prekoračiti nekih meja, ki jih na eni strani postavlja ekologija, na drugi strani pa osnovni socialni odnosi v družbi. Vsak razvoj mora biti tak, da daje perspektivo in upanje vsem državljanom, ne sme pa zbujati vtisa, da ima samo del državljanov, samo del ljudi perspektivo, vsi ostali pa so trajno marginalizirani. V tem primeru bo slej ko prej prišlo do velikih problemov, tako da moramo ob težnji po čim večji konkurenčnosti to ves čas imeti v mislih; temeljno socialno pravičnost na eni strani, na drugi strani pa to, da ne uničujemo zemlje, zraka in vode, kajti ti postajajo vedno pomembnejši dejavniki, ki bodo na koncu postali mnogo pomembnejši od vsakršne konkurenčnosti. Hvala."
Po konferenci je predsednik republike dr. Drnovšek odgovoril na vprašanje medijev (nelektorirano):
Kako komentirate poročilo svetovnega ekonomskega foruma, ki Slovenijo uvršča na 30 mesto med 117-imi zajetimi državami?
dr. Janez Drnovšek: "Vsaka država ima svoje pluse in minuse, svoje prednosti in svoje slabosti. V Sloveniji vemo, da bi lahko bilo še marsikaj boljše. Ampak če pogledamo naš položaj in naš razvoj v zadnjih petnajstih letih, smo lahko zadovoljni. Slovenska gospodarska pozicija je trdna in prepričan sem, da lahko seveda z neko pametno politiko v prihodnje ustvarimo še več."
Dejali ste, da vas skrbi perspektiva Evropske unije, ker ima težave sama s sabo, s svojim konceptom, s svojimi institucijami in da bo morala najprej najti svoje rešitve, da se usposobi za nadaljnje rešitve. Kaj to pomeni za države, ki na tem območju čakajo na to, da bodo enkrat vključene v ta vlak?
dr. Janez Drnovšek: "Države Jugovzhodne Evrope nujno potrebujejo evropsko perspektivo. Čeprav z Evropsko unijo velikokrat nismo najbolj zadovoljni, je to kljub vsemu daleč najboljša možnost, ki obstaja in te države jo potrebujejo; potrebujejo cilj pred sabo. Priti želijo v Evropsko unijo, in to jim je tudi motivacija, zato da napravijo potrebne reforme, potrebne napore. Če ne, bodo spet lahko prevladale različne nacionalistične, različne radikalne ekstremne politike. Tako da se mora Evropska unija zavedati tudi tega; da ima tudi tovrstno odgovornost in da pravzaprav predstavlja cilj in upanje za preostale države, ne samo Jugovzhodne Evrope, ampak Evrope nasploh."