Izjava predsednika dr. Drnovška ob uradnem obisku predsednice Finske Tarje Halonen v Sloveniji
Ljubljana, 10/11/2005 | sporočilo za javnost, izjava
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes sprejel predsednico Finske Tarjo Halonen, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji. Sogovornika sta ocenila odnose med Slovenijo in Finsko kot odlične in prijateljske ter se zavzela za krepitev sodelovanja na vseh področjih. Največ pozornosti sta predsednik dr. Drnovšek in predsednica Halonenova namenila sodelovanju obeh držav v Evropski uniji, vprašanjem, s katerimi se sooča Evropska unija in njeni prihodnosti ter perspektivi držav Jugovzhodne Evrope.
Predsednik dr. Drnovšek je po pogovorih v izjavi za javnost povedal (nelektoriran zapis):
"Vesel sem, da lahko med nami pozdravimo predsednico Finske, gospo Tarjo Halonen. Zelo smo veseli njenega obiska. Že dolgo let nas vežejo prijateljske vezi, srečujemo se že od slovenske osamosvojitve. Finska je v Sloveniji precej znana država in velikokrat govorimo o njej kot o vzoru, kot o državi, ki bi ji želeli slediti. Slediti bi želeli v njenih rešitvah, v gospodarski uspešnosti, konkurenčnosti, kjer je Finska med vodilnimi državami v svetu. Hkrati pa ji uspe zagotavljati visok nivo socialne zaščite, socialnega omrežja. O tem smo v zadnjem času večkrat govorili v Sloveniji, tudi v naših razpravah o prihodnosti, in skušali v čim večji meri izkoristiti finske izkušnje o tem, kako sodelujeta znanost in šolstvo z gospodarstvom, kako doseči čim večjo sinergijo med njimi.
Danes smo govorili tudi o širših vprašanjih, vprašanjih Evropske unije, o prihodnosti evropske ustavne pogodbe, kjer sem sam izrazil precejšnjo skepso o prihodnosti evropske ustavne pogodbe. Zelo je vprašljivo, ali se jo bo dalo rešiti. Bolj na mestu se mi zdi poglobljen razmislek o problemih, ki so pripeljali do tega, da sta dve državi ustanoviteljici zavrnili ustavno pogodbo na referendumu. Da se zelo odprto in resno pogovorimo o vseh teh vprašanjih, preden nadaljujemo z institucionalno nadgradnjo v Evropski uniji.
Govorili smo tudi o evropski finančni perspektivi, skupni evropski kmetijski politiki, kjer sam zastopam precej kritično stališče do sedanjega modela skupne evropske politike, ker gre veliko preveč denarja za financiranje ekstenzivnega kmetijstva, ki proizvaja viške, ki jih potem pod ceno prodajajo na svetovnem trgu in tam uničujejo kmetijstvo držav v razvoju. Veliko več poudarka kot do sedaj bi morali dati ekološkemu kmetijstvu in najti prave rešitve, da se kmetijstvo obdrži, razvije, vendar ne na takšen "nebulozen" način, bi lahko rekli, kot se velikokrat dogaja sedaj.
Govorili smo o vprašanjih Združenih narodov, pred kratkim končanim vrhom Združenih narodov v New Yorku, kjer sem tudi sam izrazil nekaj kritičnih stališč o tem, koliko je mednarodna skupnost uspela do sedaj reševati svetovne probleme. Če svetovna revščina napreduje, če so svetovni zdravstveni standardi ponekod katastrofalni, potem vsekakor ne moremo biti zadovoljni z rezultati. Če so trgovinski odnosi nepravični, če so finančni odnosi nepravični, je očitno, da bomo morali storiti veliko več. Drugače se tudi ljudje v razvitem svetu, v ZDA, Evropski uniji in pri nas seveda ne bodo počutili varne. Ne bodo se počutili tako, da bi imeli občutek, da njihovo blagostanje temelji na nekih trdnih temeljih, ampak bo vedno obstajala neka grožnja, neka napetost, neka nevarnost. Vesel sem, da se naša današnja gostja, predsednica Finske, že vrsto let zelo aktivno ukvarja s temi vprašanji in je ena izmed vodilnih osebnosti v svetu, kadar gre za vprašanja svetovne ureditve, globalizacije in iskanja izhodov iz te situacije.
Govorila sva tudi o vprašanju našega sosedstva, se pravi o regionalnih vprašanjih, v našem primeru Jugovzhodne Evrope, v primeru Finske Baltskih držav, kjer ima Finska poseben interes oziroma posebne povezave, in izmenjala tudi izkušnje in mnenja o tem, kako delovati naprej. Zlasti če gre za Jugovzhodno Evropo, kjer bodo v bližnji prihodnosti potrebne nekatere politične, statusne rešitve. Za vprašanje zlasti Kosova, in tudi še drugod najbrž, zato da bi bil vzpostavljen nek stabilen politični sistem in bi lahko tam ljudje svojo energijo usmerjali v druga vprašanja, vprašanja vsakodnevnega življenja, preživetja, gospodarstva, kjer je nujno potrebno dvigniti življenjski standard na teh območjih. Tisto, kar je bistveno, morajo imeti tudi jasno evropsko perspektivo, saj bo to vzpodbuda zanje, da bodo izvajali tiste ukrepe in reforme, ki jih potrebujejo za to, da bi v prihodnje lahko bolje živeli."
Predsednik dr. Drnovšek je na vprašanje finske novinarke o statusu Kosova, kakšna rešitev bi bila po njegovem mnenju najboljša za stabilnost regije, odgovoril:
"Vsi vemo, da vprašanje Kosova ni lahko politično vprašanje. Politični proces se bo zdaj ponovno začel, začelo se bo novo poglavje pogajanj o statusu. Do zdaj smo odlašali in govorili: najprej standardi, nato status. Zdaj je jasno, da ta formula ne bo več dolgo delovala, da so potrebne neke rešitve statusa, zato da se bodo druge dejavnosti nadaljevale, da bo več jasnosti in tudi jasnejša odgovornost za ljudi na Kosovu in njihove politike, za njihovo življenje. Najpomembnejše pri tem je zagotoviti varnost Srbom na Kosovu. Tam so zdaj manjšina in se ne počutijo varne. Po mojem mnenju je glavna naloga mednarodne skupnosti zagotoviti varnost srbski manjšini na Kosovu. Ko bo ta prvi pogoj izpolnjen, mislim, se lahko začne razprava o suverenosti Kosova. Bilo bi nerealistično pričakovati, da bi Kosovo ostalo v okviru Srbije – po njihovi zgodovini, po vseh grozodejstvih iz preteklosti. Če pa je izpolnjen ta prvi pogoj, če se Srbi, ki so ostali na Kosovu, počutijo varne in lahko tam normalno živijo ter izražajo tudi svoje politične preference, lahko začnemo s tovrstnimi pogovori o verjetno verodostojnem pristopu k polni suverenosti Kosova v določenem trenutku v prihodnosti."
Na vprašanje finske novinarke o prihodnosti Zahodnega Balkana pa je predsednik dr. Drnovšek odgovoril:
"Kot sem že povedal, je zelo pomembno ohraniti evropsko perspektivo tudi za druge države. Govoril sem o regiji Jugovzhodne Evrope, pomembno pa je tudi za druge evropske države, ki so v soseščini Evropske unije. Da so vrata zaprta in v bližnji prihodnosti ne bo več širitev, bi bil zelo slab znak. Mislim, da moramo Evropejci najti možnost za nadaljevanje, kako v Evropski uniji delovati enostavneje in učinkoviteje in tudi ohraniti sposobnost za sprejemanje novih članic v prihodnosti, sicer bi lahko prišlo do nove delitve v Evropi. Ne bi bilo prave motivacije za politike in ljudi v teh državah za delovanje v smeri nujnih reform. Gospodarske in socialne reforme so vedno težke in zapletene, zato mora obstajati jasna perspektiva, da se lahko pridružijo tej, kot sem že danes rekel, obljubljeni deželi, Evropski uniji. Čeprav smo s članstvom ugotovili, da ni tako obljubljena, vendar če nisi član, Evropska unija ostaja obljubljena dežela. Povsem jasno je tudi, da so te države v slabšem položaju, njihovo življenje je slabše, kot če bi bili v Evropski uniji, zato obstaja spodbuda za njihovo članstvo v Evropski uniji. Vrata Evropske unije morajo ostati odprta za Zahodni Balkan in tudi za druge države v soseščini."