Nagovor predsednika republike udeležencem 11. posveta slovenske diplomacije
Brdo pri Kranju, 01/05/2005 | govor
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes ob zaključku 11. posveta slovenske diplomacije sprejel vodje slovenskih diplomatskih predstavništev v tujini. Predsednik dr. Drnovšek je zbrane nagovoril z naslednjimi besedami (nelektoriran zapis):
Spoštovane gospe in gospodje, pred točno eno uro smo počastili spomin na mrtve v jugovzhodni Aziji. Svet je v teh dneh v znamenju velike katastrofe, ki nas je vse pretresla. Tudi mednarodna diplomacija je svojo dejavnost ob koncu lanskega in začetku tega leta usmerila predvsem v solidarnost, v organiziranje mednarodne pomoči za žrtve, ki so tako zelo številne in ki so nas resnično pretresle, zato je prav, da tudi ob vašem letnem posvetu temu namenimo kakšno besedo. Prepričan sem, da bo svet še kar nekaj časa v znamenju te velike katastrofe in v znamenju dejavnosti, s katerimi jo bomo skušali omiliti in odpraviti tiste posledice, ki se jih da odpraviti. Kar je ob tem tragičnem dogodku zelo pozitivno, je velika mednarodna solidarnost, lahko bi rekli, velik odziv vsega človeštva ob tej katastrofi, drugačen in večji, kot pa smo ga bili vajeni do sedaj.
Tudi v Sloveniji je tako. Tudi Slovenija, Slovenci in Slovenke se spontano odzivamo na katastrofo in skušamo z zbiranjem prispevkov in seveda z razmišljanjem o tem, kako pomagati, prispevati svoj delež k temu skupnemu naporu človeštva. Očitno je, da je ideja solidarnosti v svetu le živa in da kljub pogosti okostenelosti nacionalnih ali pa mednarodnih institucij solidarnost med ljudmi obstaja in jo tokrat lahko vidimo. Pravzaprav je potegnila za sabo tudi politiko, navsezadnje tudi diplomacijo, saj so se ljudje sami tako spontano in množično odzvali, zato je prav, da tudi v Sloveniji v prihodnjih dneh in tednih še naprej razmišljamo, na kakšen način se še lahko vključimo in pomagamo. Do sedaj smo že razvili nekatere mehanizme, s katerimi smo se v to vključevali, vendar to morda ni dovolj. Morda bo potrebno še kaj. Spomnil pa sem se ob tem na institucijo, ki jo vzpostavljamo in ki bi ji morda lahko dali poseben pomen ravno ob tej katastrofi, ko je prizadetih zelo veliko otrok. Gre za našo iniciativo Skupaj, ki je namenjena prav pomoči otrokom, kadar pride do raznih katastrof, in bi lahko v tem primeru dobila novo dimenzijo ter se vključila v mednarodna prizadevanja. To se mi zdi ena izmed možnosti, ki jih že imamo, poleg drugih, o katerih bi lahko še razmislili. Mednarodna solidarnost je seveda zelo pomembna za vse nas; ne gre za solidarnost samo v primeru katastrof, gre tudi sicer za neko stalno prizadevanje, za pomoč najrevnejšim. Vemo, da bomo v letu 2005 imeli tudi vrh Združenih narodov ob 60. letnici ZN, kjer bo ponovno priložnost, da bo svet ugotavljal, kaj je storil in kaj ni storil, da bi pomagal najmanj razvitim, tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Gre za prizadevanja, ki so manj uspešna, vsaj do sedaj, ko se dogaja to, kar vidimo v teh dneh, ta enkratna spontana akcija. Vendar je tudi graditev mednarodne solidarnosti in pomoči v mednarodnih institucijah, predvsem OZN, še naprej ključnega pomena. Navsezadnje, to je tista organizacija, ki jo imamo v svetu, preko katere skušamo reševati takšne težave. Prepričan sem, da bo tej temi namenjena tudi dejavnost slovenske diplomacije v letu 2005, da ne omenjam vseh drugih nalog, o katerih ste najbrž že razpravljali v teh dveh dneh.
Prepričan sem, da ste govorili o predsedovanju OVSE, kako izkoristiti in povezati kadrovske strokovne potenciale, da bi bili kos tej zelo zahtevni nalogi. Edino na ta način, s skupnim prizadevanjem vse slovenske diplomacije lahko pride do nekega solidnega rezultata. Predsedovanje OVSE bo zelo zahtevno in bo najbrž potekalo v najbolj neugodnih okoliščinah do sedaj, vendar lahko predsedujoči kljub temu naredi tisto, kar je pač možno narediti in če bomo to naredili, mislim, da bomo s tem Slovenijo še bolj utrdili v mednarodni skupnosti. Čakajo nas številne zahtevne naloge v Evropski uniji, ki je postala naš vsakdan. Vemo, da bodo v letu 2005 ključne priprave in pogajanja za novo finančno perspektivo do leta 2013, da bomo poskušali zagotoviti Sloveniji čim ugodnejši finančni položaj v naslednjem finančnem obdobju. Mislim, da je to izjemnega pomena. To je tisto obdobje, v katerem bi morala Slovenija loviti evropsko povprečje in zato tudi pridobiti čim več sredstev za regionalno pomoč, enakomeren regionalni razvoj in druge namene. V tem obdobju nikakor ne bi smeli popuščati pri tem, da ne bi izkoristili resnično vseh možnosti, ki nam jih Evropska unija lahko ponudi. Pogajanja bodo težka, vendar je zadeva izjemno pomembna. Letošnje izkušnje pri OVSE-ju in seveda vse tekoče izkušnje, ki si jih pridobivamo v samem delovanju v Evropski uniji, bodo pomembne pri predsedovanju EU leta 2008. Tako kot za OVSE, morda še bolj za to predsedovanje velja, da se bo v tem času, ki je pred nami, treba resnično dobro pripraviti, organizirati in izkoristiti vse potenciale, ki jih imamo na razpolago. Dobro upravljanje s človeškimi resursi v tem času je zato ključnega pomena. Prepričan sem, da je v naši diplomaciji kar nekaj zelo kvalitetnih ljudi z izkušnjami, da lahko veliko naredite, seveda pa je treba te napore uravnavati iz centra in dati neko jasno linijo, motivirati in izpeljati vse, kar je potrebno, da bomo tudi za to predsedovanje pripravljeni na najboljši možen način. O vseh ostalih nalogah ne bi govoril, prepričan sem, da jih poznate, da se z njimi vsakodnevno soočate. Izkoristil pa bi to priložnost, da vam ob začetku leta 2005 tudi takole zaželim veliko uspeha v novem letu, tudi veliko osebne sreče in zadovoljstva in da bi tudi to leto zaključili na najboljši možni način.
Hvala.