Pogovor za rusko Ren TV
Ljubljana, 08/25/2006 | intervju
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se je za rusko televizijsko postajo Ren TV pogovarjal z novinarko Galino Kalašnikovo. Intervju je bil posnet konec letošnjega julija v Ljubljani, objavili pa so ga 25. avgusta letos.
V nadaljevanju lahko preberete prepis intervjuja v slovenščini (nelektorirano).
- Spoštovani gospod predsednik, prvo vprašanje se nanaša na Rusijo. Kot vemo, ste bili častni gost na Ekonomskem forumu, ki je nedavno potekal v St. Peterburgu. Katero je bilo glavno vprašanje foruma? Kaj je bilo najbolj zanimivo? S kom ste se uspeli srečati in kakšni so zaključki iz obiska v Rusiji?
dr. Janez Drnovšek: Forum v St. Peterburgu je pomembno srečanje gospodarstvenikov in politikov. Sam sem govoril o izzivih globalizacije, o tem, da potrebujemo uravnotežen razvoj v prihodnosti. Forum pa je bil pomemben tudi za spoznavanje z ruskim gospodarstvom. Sam sem se srečal z guvernerko St. Peterburga in sva ugotovila, da je veliko možnosti za sodelovanje med Slovenijo in St. Peterburgom, ki se zelo hitro in dobro razvija. Srečal sem se z nekaterimi gospodarstveniki npr. z gospodom Millerjem, predsednikom uprave Gazproma. Nekatera velika ruska podjetja na čelu z Gazpromom se v zadnjem času zelo zanimajo za vstop v Slovenijo, za naložbe v Sloveniji. Tako, da mislim, da je pred nami neko še bolj intenzivno obdobje sodelovanja, kot je bilo do zdaj.
- Odnosi med Slovenijo in Rusijo so se začeli pred petimi leti. Kakšni so bili in kakšni so postali dvostranski odnosi med državama, predvsem v gospodarskem in političnem smislu? Ali je Slovenija za Rusijo pomembna kot partnerica? Kaj pa Rusija – ali jo Slovenci potrebujete?
dr. Janez Drnovšek: Odnosi so se res začeli bolj intenzivno razvijati pred petimi leti. Takrat sva se s predsednikom Putinom prvič srečala in se dogovorila za bolj tesno sodelovanje. In potem se je v petih letih to sodelovanje zelo povečalo, gospodarska menjava se je podvojila. Mislim, da je Rusija vsekakor pomemben gospodarski partner za Slovenijo, tudi politični. Naš politični dialog je dober, prijateljski. Sam vidim v Rusiji dolgoročnega partnerja, prijateljsko državo, s katero želi Slovenija sodelovati. Mislim, da je tudi za Rusijo Slovenija zanimiva, čeprav ni velika. Ampak Slovenija je le slovanska država, ki ima veliko skupnega z Rusijo, veliko simpatij do nje. Je pa tudi članica Evropske unije, predsedovala bo Evropski uniji čez dve leti. Mislim, da je naše dobro sodelovanje lahko pomembno za obe strani in vedno bom podpiral usmeritev, da mora tudi Evropa, Evropska unija čimbolj tesno sodelovati z Rusijo ter da je potreben nek partnerski odnos.
- Trenutno je situacija na gruzijsko-abhazijski meji napeta, tja pa naj bi se odpravila delegacija veleposlanikov OVSE, ki naj bi prišla v Abhazijo. Med njimi se nahajajo tudi slovenski diplomati. Kakšen je vaš odnos do te problematike?
dr. Janez Drnovšek: To je eden izmed zapletenih primerov, dokaj težka situacija. Mislim, da je v vsakem primeru treba to situacijo urejati, tako kot tudi druge situacije, na miren način, z dogovarjanjem. Zato je potrebno vzpostaviti medsebojno zaupanje, ki ga zdaj ni. Abhazija ne zaupa dovolj gruzijski vladi, ta pa tudi ne abhazijskemu vodstvu. Brez zaupanja pa je seveda težko reševati neke probleme in če ni medsebojnega zaupanja, je tudi težko pričakovati, da bo Abhazija sprejela bolj tesno vključevanje v Gruzijo. Zato bi se moralo tudi gruzijsko vodstvo tega zavedati in nihče tam ne bi smel groziti, nihče ne bi smel rožljati z orožjem, ampak nasprotno, ustvarjati medsebojno zaupanje. To pa je potem osnova, da se najde tudi ustrezna politična rešitev.
- Kakšen je vaš odnos do odcepitve Kosova? Ali menite, da bo to pripeljalo še do enega žarišča na Balkanu?
dr. Janez Drnovšek: Kosovo je bilo prvo žarišče na Balkanu. Zaradi Kosova se je začela jugoslovanska kriza in potem razpad Jugoslavije in zdaj še zadnja nerešena točka, še zadnje odprto vprašanje, ki izhaja iz nekdanje Jugoslavije. Tako, da mislim, da je to vprašanje treba zdaj dokončno razrešiti. Kosovo ne more več postati krizno žarišče. Kosovo je danes de facto že samostojno in tega se vsi zavedajo. Tako, da Kosovo večinsko albansko prebivalstvo na Kosovu pričakuje suverenost, samostojnost. In ta je na koncu tudi edina realna opcija. Ampak zdaj je problem, da je treba zaščiti srbsko manjšino na Kosovem, da je potrebno dati ustrezne garancije srbski manjšini, zagotoviti varnost, zagotoviti avtonomijo in sodelovanje v vladi Kosova, zaščititi in ohraniti srbske, zgodovinske in verske spomenike na Kosovu. Drugače pa zdaj že od leta 1999 Srbija nima več dejanske suverenosti na Kosovem, tam je mednarodna uprava, mednarodne sile in Miloševičeva politika v prejšnjem desetletju je povzročila, da je Srbija izgubila Kosovo, ker je želel reševati to vprašanje z represijo, s silo. Zato je albansko prebivalstvo na Kosovem izgubilo vsako zaupanje v Srbijo in danes tega zaupanja ni več in na tej osnovi ni možno več graditi neke skupne države med Srbijo in Kosovim.
- Kako vidite izhod iz izraelsko-libanonskega konflikta?
dr. Janez Drnovšek: To je pa zelo žalostna situacija in zelo obžalujem, da je prišlo do tega. Vsekakor obsojam vsako nasilje in ni bilo prav, da so Palestinci in tudi Hezbolah uporabili torej nasilne prijeme, ugrabitve proti izraelskim vojakom in da je Hezbolah tudi raketiral nekatera območja v Izraelu. Ampak Izrael je odgovoren za nesorazmerno, za preveliko silo, in z vojaško silo bombardira neodvisno državo Libanon, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. In veliko civilnih žrtev je, trpi civilno prebivalstvo in mislim, da je to povsem nesprejemljivo. Na tak način se bližnje vzhodna kriza ne bo rešila. Nasilje vedno povzroča novo nasilje. In tudi tam je zdaj spet izginilo še tisto malo zaupanja, ki je morda prej bilo. Ni zaupanja, je samo več sovraštva. Na tej osnovi je lahko samo še nova zaostritev in pa nadaljevanje spirale nasilja, ki na žalost tam že predolgo traja.
- Spoštovani gospod predsednik, vašo državo po kvaliteti življenja njenih prebivalcev imenujejo »druga Švica«. Za razliko od Švicarjev, ki so rekli kategorični ne evru in izbrali frank, ki je kot ostale stvari, npr. švicarski sir, čokolada in ure, predmet nacionalnega ponosa, vi prehajate na evro s 1. januarjem naslednjega leta. Zakaj ste se odločili za tak korak in s kakšnimi občutki prihajate na to?
dr. Janez Drnovšek: Slovenija se je odločila, da postane članica Evropske unije in našo prihodnost vidimo v združeni Evropi, kjer bo vsak, vsaka država vsak narod ohranil svojo identiteto in precejšen del svoje suverenosti. Ampak marsikaj bomo pa delali skupaj v Evropi in to bolj učinkovito, kot če bi delali to sami. Zato je smiselna tudi skupna evropska valuta in veliko bolj enostavno je, če lahko greš in potuješ po Evropi ter povsod plačuješ z istim denarjem, da ni treba na vsaki meji menjati denar. Zlasti za manjše države je to še bolj smiselno kot za večje, čeprav tudi za večje. Tako, da v Sloveniji nismo imeli težav s to odločitvijo. Čeprav je naša sedanja valuta tolar trdna valuta, smo se odločili za evro in verjamemo v takšno skupno evropsko prihodnost in tudi v skupno evropsko valuto.
- Slovenija in Rusija sta dve slovanski državi z bogato zgodovino kulturnega in duhovnega medsebojnega delovanja. Kaj se trenutno dogaja ne tem področju? Kam se obrača Slovenija – k Zahodu ali na stran, ki ji je bližje po duhovni plati?
dr. Janez Drnovšek: Rusija in Slovenija sedaj kar dobro sodelujeta na kulturnem področju. Skupaj smo iniciirali tudi Forum slovanskih kultur v katerem sodeluje že sedaj večina slovanskih držav, in pričakujem, da bo ta forum tudi v prihodnje igral kar pomembno vlogo pri kulturni izmenjavi, ohranjanju stikov, vsega tistega pozitivnega v naši kulturi, pri slovanskih narodih in da bomo tudi ohranjali stik drug z drugim. sam Slovenije vsekakor ne vidim kot samo zahodne države ali da bi bili naši cilji usmerjeni v zahodne vrednote, sploh ne. V zahodnem razvitem svetu je marsikaj narobe. Veliko je neravnotežij, veliko je razlike v bogastvu, razviti zahodni svet premalo naredi, da bi pomagal tretjemu svetu, kjer je revščina. Ljudje še vedno umirajo od lakote. Premalo naredijo zato, da bi ščitili svoje okolje, ozračje, vode, zemljo in to nas vodi v ekološke katastrofe. Tako, da je v zahodnem svetu treba tudi marsikaj spremeniti in ravno morda po duhovni strani. Ker materialno je razvit, morda preveč razvit, ker so se vrednote velikokrat zreducirale samo na materialne dobrine. Tako, da mislim, da tudi Rusija in ruska kultura, tudi duhovna tradicija lahko zelo veliko prinese v te naše skupne človeške vrednote. Tako, da bi vsi skupaj tako Rusija kot razviti zahod, Slovenija pa nekje vmes, znali bolje reševati izzive, s katerimi se sooča človeštvo in da bi napravili ta svet boljši, kot je danes.
- Ljubljana bo v letu 2008 predsedovala EU. Kaj pričakujete od tega političnega dogodka? Se bodo spremenili odnosi Rusije in OVSE?
dr. Janez Drnovšek: Slovenija bo kot prva izmed novih članic nove Evropske unije predsedovala Evropski uniji. To je velik izziv za Slovenijo in zelo zahtevna naloga. In to predsedovanje pada v obdobje, ko bo treba razpravljati o nekaterih pomembnih temah, ko bo najbrž potrebno doreči vprašanje Evropske ustavne pogodbe, ko se bo treba začeti pripravljati na nov proračun, ponovno prevrednotiti prioritete Evropske unije, tudi npr. kmetijsko politiko in seveda tudi odnosi z Rusijo bodo pomembni v tem kontekstu. Ampak ti odnosi morajo biti čimbolj tesni, partnerski. Rusija mora biti dolgoročni partner Evropski uniji. Sam v prihodnosti vidim in želim Rusijo v združeni Evropi. Torej, da bo tudi Rusija čez nekaj časa vstopila v to evropsko povezavo, da Evropa ne bo razdeljena, da bo Evropa potem skupaj imela veliko težo tudi v svetovnih merilih, razmerjih in bo lahko bolj učinkovito razreševala tudi vprašanja, izzive človeštva. Takšna je moja vizija in v tej viziji vsekakor vidim pomembno vlogo za Rusijo.
- Spoštovani gospod predsednik, razlikujete se po nenavadnih izjavah – o hrani, o medicini, o zdravju, o zaščiti pravic živali, o reševanju človeštva pred naraščajočimi nesrečami, o škodljivih vplivih tehnike. Ali imate vi na svoji službeni mizi računalnik?
dr. Janez Drnovšek: Te izjave so nenavadne z vidika obstoječih sistemov sveta takšnega, kot je. Drugače pa mislim, da so povsem tiste, da so prave, da so takšne, kot jih človeštvo potrebuje, da bomo morali marsikaj spremeniti pri sebi, vsak človek posameznik, potem pa tudi vsi skupaj v tem svetu. Da bi bil svet bolj pravičen, boljši in da bi vsak posameznik v njem lahko dostojno živel, ne samo nekateri, ki bi imeli preveč, večina pa malo ali nič. Včasih opozarjam, da smo postali preveč odvisni od sodobnih tehnologij, da zapravljamo preveč časa z gledanjem televizije, da smo tudi npr. odvisni od računalnikov. Kaj če ti sistemi enkrat razpadejo, kaj bo potem? Tudi na takšne možnosti moramo računati in se pripraviti. Velike katastrofe niso izključene, postajajo celo vedno bolj verjetne. Na moji mizi tukaj v pisarni ni računalnika, je pa pri meni doma, tam, kjer stanujem. Stanujem pa izven mesta na hribu, bolj na samem in od tam komuniciram s svetom v glavnem prek računalnika, tudi pišem in potem pošiljam sporočila tja, kjer jih je pač treba poslati. Tukaj v svoji pisarni imam v glavnem pogovore s strankami.
- Še zadnje vprašanje. Ali ljubite Moskvo, ljubite Rusijo, ljubite ruske umetniške izdelke, glasbo, gledališče?
dr. Janez Drnovšek: Rusija je zelo posebna država in vedno me je zanimala. Že kot otrok sem se zelo zanimal za rusko zgodovino, pozneje tudi za rusko umetnost in kulturo. Zelo cenim ruske umetnike, so vrhunski, res so izjemni. Tudi v Sloveniji imamo večkrat gostovanja vrhunskih umetnikov, glasbenikov ali baletnikov iz Rusije in to so izjemni umetniški užitki. Tudi Moskva je zelo lepo mesto in prav tako St. Peterburg, kjer sem bil pred kratkim. Treba je ohranjati tudi staro tradicijo, zgodovino, Rusija je ima veliko. Vedno bom z veseljem prišel v Rusijo.