Govor dr. Janeza Drnovška, predsednika Republike Slovenije, na osrednji državni slovesnosti ob dnevu državnosti
Ljubljana, 06/24/2004 | govor
Spoštovane državljanke in državljani,
zbrali smo se, da počastimo 13.rojstni dan naše države. To je priložnost, da se spomnimo na njen nastanek in da razmislimo o njeni prihodnosti. Čas vojne in nevarnosti se nam odmika v zgodovino. Pa vendar posledice razpada nekdanje države lahko še vedno vidimo v naši bližini. Strahote vojne v nekdanji Jugoslaviji še niso pozabljene v naših nekdanjih bratskih republikah. Za mir še vedno skrbijo mednarodne sile, nekatera krizna žarišča še vedno ostajajo nemirna. Hiše še niso na novo zgrajene, begunci se marsikje še niso vrnili na svoje domove. Kakovost življenja med nami je bila nekoč primerljiva. Danes so razlike ogromne - v Sloveniji živimo veliko bolje. Država je bolj trdna in varna. Smo člani Evropske unije in Nata, čez nekaj mesecev bomo predsedovali Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Naša pot od osamosvojitve do danes zbuja veliko zanimanje in žanje pohvale. V svetu resno govorijo o Sloveniji kot zgodbi o uspehu.
Vendar sami nismo povsem zadovoljni. Želimo še nekaj več. Naša pričakovanja so bila velika. Morda celo prevelika. Težko jih je v celoti izpolniti. Svet okrog nas je zahteven in pogosto neizprosen. Kakor je tudi življenje. Če pa smo realni in se ozremo okrog sebe, smo lahko zadovoljni z doseženim.
Samostojnost smo pridobili s preudarnim delovanjem v zapletenih okoliščinah. Vlekli smo prave poteze ob pravem času. Odločenost za vojaško obrambo in tankočutna diplomacija sta skupaj prinesli pravi rezultat. Razpadlo državo smo lahko zapustili brez prehudih pretresov in svet nas je priznal. Plebiscit, desetdnevna vojna, Brionski sporazumi, pogajanja in nato umik federalne vojske so bili temelji naše takratne zgodovinske odločitve.
Po vojaškem in diplomatskem uspehu se je mlada država soočala z novimi izzivi. Prvi je bil gospodarski. Številna, tudi velika podjetja so propadla, ker so bila vezana na prejšnjo državo. Mnogi delavci so izgubili delo. Pri tem se ni dalo dosti pomagati, čeprav je to kruto dejstvo marsikomu zagrenilo življenje v novi državi. Pospešeno smo iskali nove trge, predvsem v Evropi. Hitro smo vzpostavili novo rast in jo vzdržali celo desetletje na višji stopnji kot Evropa. Nezaposlenost smo občutno zmanjšali, je nižja kot v Evropi. Zavedamo pa se, da tisti, ki v tej statistiki izgubljajo in ne morejo najti primernega dela za dostojno življenje, v tem ne vidijo prave tolažbe.
Danes kot člani Evropske unije želimo najti nov gospodarski zagon in novo podjetnost. Spodbujanje lastne iniciative in podjetništva je tista prava pot, ki lahko prinese še hitrejši razvoj. Država pa mora zagotoviti čim boljši pretok evropskih vzpodbud v naše gospodarstvo. In čim boljšo povezavo med izobraževanjem, gospodarstvom in znanostjo.
Nastanek naše nove države je sovpadal s svetovnim razpadom socialistične ureditve. Prehod v nov svobodni tržni sistem je poleg večje učinkovitosti prinesel tudi večje socialne razlike. Te razlike so neizogibne, nikakor pa ne smejo biti prevelike. Skupaj živimo, vsak dan se srečujemo in težko bomo drug drugemu pogledali v oči, če bodo nekateri imeli vse, drugi pa s poštenim delom ne bodo zaslužili za preživetje. Zato mora biti eden od temeljnih ciljev naše države dostojno življenje vsakega državljana. Na daljši rok lahko obstane samo tista ureditev, ki jo bodo ljudje sprejeli kot pravično. Poiskati moramo način, da bomo uspešni in konkurenčni, ne da bi hkrati pozabili na temeljne človeške vrednote.
V slovensko ustavo smo zapisali, da je naša država socialna. Invalidi, bolni, starejši in otroci morajo biti ves čas deležni naše posebne pozornosti. Njihov položaj smo skušali urediti z našo zakonodajo, vendar jo moramo ves čas preverjati v življenju, da bi zares dosegli svoj namen. A zakoni ne urejajo vsega. Še kako pomembni so medčloveški odnosi. Veliko možnosti imamo, da jih še izboljšamo. In tako bo naša država prijaznejša.
So tudi ljudje, ki jih z državnimi pomočmi ne dosežemo. Njihova stiska je huda, zato jim poskušajmo pomagati kjer je to mogoče. Naši uradniki naj ne bodo samo uradniki, ampak predvsem ljudje. Z zavzetim odnosom, ko ne bodo brezbrižni do stisk drugih, bodo storili marsikaj. Razvijajmo v čim večji meri tudi nevladno dobrodelno dejavnost. Naredili bomo nekaj dobrega sebi in drugim.
Spoštovane državljanke in državljani,
ponosni smo, da nam je pred trinajstimi leti uspelo vzpostaviti lastno državo. Prelomne dogodke in vojne nemalokrat spremljajo velika grozodejstva. Tudi največji narodi pomnijo grozote, ki so jih utrpeli in zagrešili. Nam je uspelo samostojnost doseči z malo žrtvami in z malo neposredne materialne škode. Vsako žrtev seveda iskreno obžalujemo – tako na naši kot tudi na nasprotni strani. Osamosvojitev smo izpeljali urejeno in zakonito. Uredili smo tudi status veliki večini ljudi iz drugih republik. Nekaterim pa ne in napravljenih je bilo nekaj napak. Verjamem, da nehote. Naše ustavno sodišče je lani odločilo, da jih moramo popraviti. Ta odločitev je zelo razvnela našo politiko in javnost. Morda celo preveč. Ni več razlogov za strahove iz preteklosti. Edino Sloveniji je uspelo gladko uiti iz strahot jugoslovanskega razpada. Drugi so veliko pretrpeli. Lahko smo pravični in velikodušni. Če je bila storjena kakšna krivica, jo moramo popraviti. Nihče ne bo zaradi tega neupravičeno obogatel. Nihče med nami ne bo ničesar izgubil. Naša prihodnost pa bo bolj prijazna.
Tudi druga svetovna vojna je že daleč za nami. Slovenski partizani so pomagali osvoboditi Slovenijo in Evropo. Njihova zasluga je nesporna in večna. Povojni poboji pa še naprej begajo naše današnje odnose. Zakaj ne bi priznali, da so bili izvensodni poboji temen madež naše zgodovine? Zakaj sprava med Slovenci po skoraj šestdesetih letih ne bi bila možna, če so se spravili že vsi veliki nasprotniki svetovne vojne?
Pomirimo se z zgodovino in se usmerimo v prihodnost. Mladi tja že gredo z velikimi koraki. Zdaj smo člani Evropske Unije, svojo usodo smo povezali z usodami drugih evropskih narodov. Pred nami je velik izziv. Dokazati se moramo tudi v Evropi. In pokazati, da znamo delovati skupaj z drugimi in drugačnimi. Da smo odprti za nove ideje in preboje. Da se znajdemo v zapletenih razmerah. Naši rojaki po svetu so to neštetokrat pokazali in bili uspešni. Tudi mi in naši mladi to zmoremo.
Spoštovani,
Evropa je tu. Ni še dokončno oblikovana. Pomemben bo tudi naš prispevek. Prihodnje leto nas čaka izziv Evropske ustavne pogodbe. To bo temelj za prihodnost. Slovenija si je v njej že zagotovila enakopraven položaj. Boljši kot so ga kdajkoli imeli naši predniki.V novi Evropski ureditvi se veliki enakopravno pogovarjajo z manjšimi. Ne prevlada sila, ampak demokratičen dogovor. In če hočemo, da bodo veliki spoštovali nas, moramo sami spoštovati še manjše, manjšine, vsakega posameznika in sami sebe. Človeško življenje in naravo. In potem prihodnost bo.
Skupaj z drugimi narodi si bomo prizadevali za trajen mir, gospodarsko uspešnost, socialno blaginjo in varovali naše okolje. Nalog je veliko, izzivov še več. Usmerimo vanje svoje misli in energijo.
Naj trinajsto leto slovenske samostojnosti ne bo nesrečna številka, pač pa leto novega evropskega začetka, novega poleta in novih sanj.
Vsem vam, državljanke in državljani, vsem, ki prebivate v Sloveniji, v zamejstvu ali kje v svetu, čestitam k prazniku slovenske državnosti!
Še na mnoga leta!